Od 8. do 13. marca na spletni strani: https://fefi.si/

Dobrodošle_i na drugi izvedbi feminističnega filmskega festivala, ki postavlja ženske zgodbe in ustvarjalke v prvi plan. Poimenovan je po Genovefi ali plemenski ženski, zavetnici voskaric_jev, pastiric_jev, klobučaric_jev in vrtnaric_jev, ki med drugim ščiti zdravje oči. FeFi gleda in vidi ter daje prednost ženskemu pogledu. Nič več Oko za Oko. Pač pa eno Oko z drugim. Vsevidno oko FeFi izpostavlja nevidne, zatirane, potiskane na obrobje, a žilave ženske zgodbe, ki krojijo in prekrojujejo tok zgodovine. Ponuja vpogled v prihodnost, sedanjost in preteklost filmskega delovanja žensk, ki si postavljajo lastna pravila in sledijo svoji poti. FeFi Frišno izpostavlja radikalne newcomerke, ki obračunavajo s patriarhalno polpreteklo zgodovino. FeFi Zdaj! je v hic et nunc stanju filmskega ženskega ustvarjanja. FeFi Retro pa osvetljuje pretekla dela, ki ne smejo ostati nevidna in nevidena ali pozabljena.

.

Fefi Retro: 20 let Varuha meje

Že in samo 20 let je minilo od prvega slovenskega celovečerca v režiji ženske. Varuh meje Maje Weiss je bil del prvega vala mladih slovenskih filmark, ki je pomembno vplival na slovensko filmsko krajino in v slovenski film brezkompromisno vnesel žensko perspektivo ter številne dotlej tabuizirane teme. Ob obletnici filma se bomo 8. marca ob 19. uri z avtorico in njenima kolegicama Haidy Kancler in Majo Prettner pogovarjali, kakšen prelom je predstavljal Varuh meje, kako je oral ledino in kako so se pogoji za delo filmark v tem času spremenili.

Več o sekciji Retro na: https://fefi.si/program-2022/retro/

.

Fefi Zdaj!: Samo ja pomeni ja

Slovenija je lani z referendumom in sprejetjem modela »samo ja pomeni ja« pri preganjanju spolnega nasilja naredila pomemben premik na pravnem področju in se tako uskladila z delom zavez, ki jih je sprejela s podpisom Istanbulske konvencije. Hkrati s tem so jo pretresla prva javna pričevanja o spolnem nadlegovanju moških na pozicijah moči nad mladimi ženskami, ki so na površje naplavila pogum in travme, predsodke in neenakosti, ki gredo veliko globlje od pravnih dikcij. Jasno je, da zgolj sprememba teh dikcij na papirju ne bo privedla do širše družbene spremembe, ampak da nas na tem področju čaka še veliko dela, ki ga mora opraviti vsa družba.

S tremi dokumentarnimi filmi v sekciji Zdaj! smo pripravili pregled dojemanja spolnega nasilja in različnih načinov ter metod soočanja z njim v domačem in mednarodnem okolju. Babičino seksualno življenje, kratki animirano-dokumentarni film režiserk Urške Djukić in Emilie Pigeard, ki je v zadnjem letu pobral številne nagrade doma in po svetu, nas bo skozi pričevanja naših babic popeljal v zgodovino patriarhalnega zatiranja v »varnem zavetju« pogosto idealiziranega družinskega okolja. Ne pomeni ne, feministično zakonodajno gledališče, kratki dokumentarec gledališke skupine Madalena-Berlin v režiji EveGlorie Fernández Pérez nam bo približal triletni proces nastajanja in izvajanja gledališke forumske predstave, s katero se je skupina odzvala na uvajanje Istanbulske konvencije v evropskih državah, predvsem Nemčiji, in tako aktivno prispevala k razumevanju problematike in preprečevanju nasilja nad ženskami. Primer spolne zlorabe, celovečerni dokumentarec režiserke Alison Kuhn pa nas bo skupaj s petimi ženskami, ki so bile – enako kot tudi režiserka – med avdicijo za film spolno zmanipulirane in zlorabljene, postavil v odrsko mizasceno, ki deluje kot protistrup toksične avdicije.

Več o sekciji Zdaj! na: https://fefi.si/program-2022/zdaj/

.

FeFi Frišno: Rožavska filmska komuna in GRRL HAUS CINEMA

Sekcija Frišno letos izpostavlja prelomen dosežek ne le na vsebinskem in formalnem področju, ampak v prvi vrsti v načinu delovanja in produciranja filmov. Rožavska filmska komuna je nastala leta 2015 sredi vojne vihre v Siriji v okvirih Avtonomne administracije severne in vzhodne Sirije, ki je v izjemno težkih razmerah uspela izvesti radikalno demokratično družbeno spremembo in žensko revolucijo. Vse strukture v družbi delujejo po principu neposredne demokracije in enakosti spolov ter številnih etničnih skupin, ki živijo na tem področju. Vse ustanove imajo dvojno predsedstvo, s čimer je ženskam vedno zagotovljen enakovreden glas pri odločanju, ženske pa so vzpostavile tudi svoje lastne socialne, politične, gospodarske in kulturne ustanove. Pomemben glas ženske revolucije iz Rožave v domačem in mednarodnem okolju predstavljajo prav filmi, ki so v zadnjih letih potovali po številnih filmskih festivalih po svetu.

Sopredsednica filmske komune Sevinaz Evdikê, katere film Dom bomo predvajali v okviru letošnjega programa, je ena izmed številnih žensk, ki so z revolucijo v Rožavi ogromno pridobile. »Čeprav prihajam iz bolj odprte družine, sem si pred desetimi leti kvečjemu lahko obetala, da bi postala učiteljica, žena in mati, mnoge pa bi bile obsojene zgolj na dom in ekonomsko odvisnost. Zdaj smo voditeljice! Vedno sem sanjala, da bi bila del filmskega sveta, zdaj pa sem na čelu filmske institucije. Podobno je z vsemi ženskami, ki lahko zdaj odločajo in skrbijo same zase ter druga za drugo. Pred tem smo poznali umor iz časti, ki ga je podpiral celo sirski režim, saj so moški, ki so ubili svojo ženo, šli v zapor zgolj za dva meseca. Ponekod smo poznali tudi poligamijo, danes pa je oboje strogo preganjano in družbeno nesprejemljivo. O tem smo ženske dolgo sanjale in izjemno smo ponosne, da nam je to uspelo. Zavedamo pa se, da nas čaka še veliko trdega dela, saj se večstoletnih navad in običajev ne moreš kar tako znebiti.«

Več o sekciji Frišno na: https://fefi.si/program-2022/frisno/

The post FeFi- feministični filmski festival 2022 appeared first on GT22.

Podcast #MariborIsTheFuture, ki nastaja v interdisciplinarnem laboratoriju GT22, je v okviru mednarodnega festivala stop motion animacije Stoptrik v studio radia Youre Up povabil tri odlične poznavalke animiranega filma in z njimi debatiral o feminističnih perspektivah na animacijski sceni, kar je bila tudi rdeča nit letošnje izvedbe festivala, potekajočega med 3. in 6. oktobrom v Mariboru. Več: www.stoptrik.com/domov-slo

Sogovornice:
– Nancy Denney-Phelps, ameriška novinarka in filmska kritičarka
– Olga Bobrowska, direktorica mednarodnega festivala stop motion animacije Stoptrik
– Nadežda Svirskaja, ruska producentka animiranih filmov

Moderator:
– Žiga Brdnik

Zvok:
– Boštjan Eržen

Posneto ob podpori:
– Fundacije Sonda, Pekarne Magdalenske mreže, Mestne občine Maribor, Radia Youre Up.

*** ENGLISH ****

Podcast Maribor Is The Future from the interdisciplinary laboratory GT22 invited to the studio of Youre Up Radio three animation experts from the International stop motion film festival Stoptrik, to talk about feminist perspectives on the animation scene. More: www.stoptrik.com/home-eng/

Guests:
– Nancy Denney-Phelps, ameriška novinarka in filmska kritičarka
– Olga Bobrowska, direktorica mednarodnega festivala stop motion animacije Stoptrik
– Nadezhda Svirskaia, ruska producentka animiranih filmov

Moderator:
– Žiga Brdnik

Sound:
– Boštjan Eržen

Supported by:
– Fundacija Sonda, Pekarna Magdalenske mreže, Mestna občina Maribor, Youre Up Radio.

The post Feministične perspektive na animacijski sceni appeared first on GT22.

Filme si boste lahko brezplačno ogledali v treh sekcijah Frišno, Retro in ZDAJ! od 4. do 10. marca na spletni strani festivala fefi.si.

Med 6. in 8. marcem, vsak večer ob 20. uri bodo potekale debate in pogovori z avtoricami ter programsko ekipo na spletni platformi Zoom.

–

FeFi je prvi slovenski feministični filmski festival, ki postavlja ženske zgodbe in ustvarjalke v prvi plan. Poimenovan je po Genovefi ali plemenski ženski, zavetnici voskaric_jev, pastiric_jev, klobučaric_jev in vrtnaric_jev, ki med drugim ščiti zdravje oči. FeFi gleda in vidi. Njeno vsevidno oko izpostavlja nevidne, zatirane, na obrobje potisnjene, a žilave ženske zgodbe, ki krojijo in prekrojujejo tok zgodovine. Festival ponuja vpogled v prihodnost, sedanjost in preteklost filmskega delovanja žensk, ki si postavljajo lastna pravila in sledijo svoji poti. Sekcija Frišno izpostavlja radikalne newcomerke, ki obračunavajo s patriarhalno polpreteklo zgodovino, sekcija ZDAJ! je v hic et nunc stanju filmskega ženskega ustvarjanja, sekcija Retro pa osvetljuje pretekla dela – nevidna in nevidena. FeFi daje prednost ženskemu pogledu in kliče k solidarnosti: »Nič več Oko za Oko. Pač pa eno Oko z drugim Očesom, ki zre v isto smer.«

Zakaj potrebujemo feministični filmski festival? »Zato ker je v obdobju med leti 1995 in 2017 v Sloveniji le vsak dvanajsti, z javnimi sredstvi podprti celovečerni film režirala ženska in le vsak šesti kratki film, kot navaja raziskave Nike Gričar za Slovenski filmski center. Zato ker je na filmske akademije in šole vpisanih skoraj enako število študentk kot študentov, bistveno manj diplomiranih režiserk pa še vedno dobi priložnost za delo v filmski industriji, kot kaže raziskava evropske mreže avdiovizualnih ustvarjalk EWA. Zato ker se je na petih največjih filmskih festivalih v zadnjih treh letih za glavne nagrade potegovalo le 25 odstotkov filmov režiserk in le 8 odstotkov filmov režiserk, ki niso bele polti, kot kaže študija USC Anneberg in fundacije Time’s Up pod vodstvom dr. Stacy L. Smith. Ameriški kritik John Berger je pred skoraj pol stoletja zapisal eno od nevidnih dejstev do takrat: moški gledajo, ženske so gledane. A petdeset let zgodovine spremeni njen tok. Ženske gledajo, so gledane, a niso več absolutno objektivizirane. Zato je zdaj pravi čas tudi za prvi slovenski feministični filmski festival,« pojasnjuje programska ekipa iz Društva za razvoj filmske kulture Maribor, ki jo sestavljajo: komunikologinja in gledališka pedagoginja Jana Burger, nekdanja predavateljica sociologije spolov na Humboldtovi univerzi v Berlinu dr. Nataša Pivec in filmski kritik Žiga Brdnik.

–

Retro: po poteh Ite Rine skozi kultni Erotikon

Pogleda FeFi v preteklost in prihodnost bosta letos usmerjena v eno izmed filmskih prestolnic sveta, Berlin. Tam se je pred več kot 90 leti tudi Slovenija najbolj močno doslej približala filmskemu panteonu, ko je takrat še mlado dekle Ida Kravanja iz domače Divače pobegnila na avdicijo v nemško prestolnico. Pod umetniškim imenom Ita Rina se je hitro povzpela med najpriljubljenejše igralke tistega časa, predvsem film češkega režiserja Gustava Machatýja Erotikon pa jo je leta 1929 izstrelil med evropske filmske zvezde. Poleg številnih pisem oboževalcev so kmalu začele prihajati tudi ponudbe iz Hollywooda, ki pa jih je Ita vztrajno zavračala, dokler ni tako nenadno, kot je začela, svoje kariere tudi končala po poroki in preselitvi v Beograd. V posvetilo Kravanji bomo v sodelovanju s češkim Narodnim filmskim arhivom slovenskemu občinstvu prvič zavrteli digitalizirano različico kultnega Erotikona, ki bo brezplačno na ogled na spletni strani festivala od 4. marca. O filmu in življenjski zgodbi filmske zvezde boste lahko s programsko ekipo festivala debatirali v nedeljo, 7. marca ob 20. uri.

–

Frišno: berlinski filmski obračun s patriarhatom

Za pomoč pri navigiranju od preteklih do prihodnjih filmskih premikov smo se obrnili na enega izmed mednarodno najbolj udarnih feminističnih in queerovskih filmskih kolektivov GRRL HAUS CINEMA, ki združuje filmarke iz vsega sveta: od Berlina in Varšave do New Yorka, Šanghaja in Jeruzalema. To so tudi mesta, iz katerih prihajajo ali v njih ustvarjajo štiri filmarke, ki jih bomo predstavili letos. Američanka Janaye Brown, ki ustvarja v Šanghaju, nam bo v kratkem filmu Na pridušeno osvetljeni potki (On a Dimly lit Path) skozi svoj brezkompromisen slog predstavila par v času negotovosti. Poljakinja Anna Kasińska nas bo s svojim prvencem Sinhronizacija (Synchronization) popeljala v prihodnost, ko moški spol izumira, štiri ženske pa ob edinem darovalcu, ki povrhu doživi še nesrečo, želijo postati matere. Izraelka Daphna Mero nam bo tragično zgodbo delavke v pralnici približala skozi vrhunsko koreografiran plesni film Oprano (Washed). Nemka Charlot van Heeswijk pa bo prvovrsten mednarodni feministični filmski program zaokrožila z obzervacijskim dokumentarcem Prost_or (Frei_raum) o vsakdanjih dejanjih moške nadvlade na javnem prevozu: »manspreadingu«. Z avtoricami filmov se bomo pogovarjali v soboto, 6. marca ob 20. uri. Filmi bodo brezplačno na ogled od 4. do 10. marca na spletni strani festivala.

–

ZDAJ!: svoboda ni privilegij, ampak pravica

Po pogledu nazaj in naprej bo FeFi oko usmerila v nas, tukaj in zdaj. V okviru programa kratkih filmov smo izbrali iz vsake filmske zvrsti po enega: igrani film, dokumentarec in animacijo; vsi pa pripovedujejo boleče in hkrati opogumljajoče zgodbe modernih žensk. V filmu Draga Jožica, ki so ga režiserke Anne-Pauline Serres, Marta Fernández Risco in Estel Teodoro posnele na Mednarodni delavnici dokumentarnega filma DoKKu 2019 v Krškem, bomo spoznali protagonistko, ki po 50 letih zakona spozna, da svoboda ni le privilegij, ampak tudi njena pravica. Miniaturna refleksija o ženstvenosti v času spolne enakopravnosti Lovka, režiserke Urške Djukić, nas bo popeljala na lov s Silvo (Nataša Barbara Gračner) in njeno najstniško hčerko Ano (Ana Pavlin). S stop animacijo K prašnemu morju (À la mer poussiere), režiserke Héloïse Ferlay, pa se bomo potopili v družinski svet Mala in Zoe, brata in sestre, ki v odsotnosti očeta ostajata doma sama in se z vsemi močmi borita za materino pozornost. Z avtoricami filmov se bomo pogovarjali na dan žena, 8. marca ob 20. uri. Filmi bodo brezplačno na ogled od 4. do 10. marca na spletni strani festivala.

–

Prispevaj: podprite festival in filmarke s prostovoljnim prispevkom

Vsebine festivala FeFi 2021 so brezplačne, ker jih želimo približati kar najširšemu občinstvu, sebi in vam pa olajšati trenutne razmere in kljub vsemu ponuditi kakovosten program. Zato bomo veseli, če boste nas in delo filmark, ki jih predstavljamo, podprli s prostovoljnim prispevkom. Poljuben znesek nam lahko nakažete na naš TRR, odprt pri Novi KBM:

IBAN SI56 0417 3000 1086 206

Društvo za razvoj filmske kulture
Glavni trg 22
2000 Maribor

BIC / SWIFT banke: KBMASI2X
Koda: CHAR
Namen: donacija za FeFi festival

V primeru, da potrebujete donatorsko pogodbo, nam pišite na info@fefi.si.

The post FeFi – prvi slovenski feministični filmski festival appeared first on GT22.