Pravijo, da te gledališče poišče, je močno, vznemirljivo, promovira ustvarjalnost. Gledališče nikogar ne izključuje, vsi smo enaki in povezani. Treba se je pustiti toku ustvarjanja, uživati ter pozabiti na vse skrbi. Skozi proces življenja spoznaš vsak del svojega telesa. Preteklost, sedanjost, prihodnost, tukaj, zdaj in nekje vmes? A ni vse to cikel, kot vrtiljak, ki se vrti in vrti. Na neki točki se ustavi. Se ne vrti s tolikšno hitrostjo, kot se je prej. Ravno ta vrtiljak v procesu ustvarjanja se je poskušal vsak mesec zagnati vedno znova in zopet spet. Da bi mu uspelo se vrteti okrog osi, je bilo potrebnih kar štiri mesece in 10 dni. To je vse proces življenja. A življenje ima različna občutja, še posebej tista, ki pustijo v našem srcu močen pozitiven pečat. In ta občutja imajo obdobja. In kako bi lahko to obdobje prenesli v tukaj in zdaj? Da skupaj tvorimo to obdobje, tudi če katera sestavina manjka. Enako je pri jabolčnem zavitku‍ – tudi če manjkajo rozine, je to še zmeraj jabolčni zavitek. In ko ne znamo narediti jabolčnega zavitka, ste tukaj zato vi. Zato je včasih potrebno samo to, da smo vsi eno, da smo jaz in vi tukaj in zdaj eno in da vstopamo v vrtiljak procesa.