Predstava je v ruskem jeziku z angleškimi podnapisi. Vstopnice na voljo neposredno pred predstavo na blagajni GT22.

Svet je eksplodiral. Še pred nekaj trenutki je bil napolnjen z ljubeznijo, prijaznostjo, srečo, talentom in romantičnimi dogodivščinami. In nenadoma ta Svet ne obstaja več. V enem samem trenutku se je razklal, zdrobil na tisoče drobcev in bil z monstruozno silo raztreščen na vse strani. Vse se je razbilo na koščke zaradi ene same kratke besede:
Vojna.

Obstajata le še Človek in majhna riba, ki je nekako preživela. In obstaja tudi morje. Kako dolgo bo Človek še obstajal, ni znano. Toda dokler je Človek živ, njegova zavest razmišlja in skuša razumeti, kako nadaljevati življenje, ali sploh živeti. Kako najti svojo pot med drobci razstreljenega sveta, ki se zvija v bolečini? Kam se skriti pred spominom, ki žge kakor tok lave?

Predstava govori o prvih trenutkih po tej eksploziji. Ne gre za dokumentarno beleženje vojnih trenutkov, temveč za njihov čustveni odmev, njihovo resonanco, njihov lesk. Iz eksplozije se rodi krik in da bi ta krik postal smiselna beseda, je potreben nov jezik.

V tej predstavi poskušamo najti ta novi jezik, nov pomen, nov zvok, novo življenje. Živimo v različnih državah: dramaturg je v Nemčiji; igralka in skladatelj sta v Sloveniji; režiser in vizualni umetnik sta v Izraelu. V tej predstavi je naša skupna bolečina, skupni spomin in skupno upanje. Skupni so ne zato, ker smo nekoč živeli v eni veliki državi, ki se je zdaj spremenila v groteskno, pošastno bitje, temveč preprosto zato, ker smo ljudje planeta Zemlja, planeta, ki danes močno trpi zaradi tega, kar mu počnejo ljudje.