Osrednja platforma predstave je komunistično gibanje v Mariboru, kjer gledalke_ci pridejo v stik z mariborskimi aktivistkami_ti, kasnejšimi narodnimi heroji_njami. Dogajanje je postavljeno v nestabilni čas poznih tridesetih let, ko so Jugoslavijo pretresali mednacionalni spori, v bližnji soseščini pa je že zavladal nacifašizem, ki se je leto za letom, kakor temna senca, bližal Jugoslaviji.

Predstava gledalke_ce popelje v čas odraščanja, šolanja in političnega delovanja Slave Klavore ter njenih tovarišic_ev. Skupina izobraženih in izurjenih komunistk_ov ter mladih skojevk_cev je postala pomemben vir navdiha za upor, kajti z izdelanim programom, organizacijo in vizijo so komunistke_ti predstavljale_i alternativo obstoječemu kapitalističnemu sistemu. Z začetkom vojne so komunistke_i bile_i edine_i, ki so v ilegali nadaljevale_i svoje aktivnosti. Niso se predale_i in priznale_i nacistične okupacije. Začel se je boj. Začela se je revolucija. Kljub izjemnemu pogumu in dobri organiziranosti je gestapo 7. avgusta 1941 aretiral Slavo Klavoro in njene tovariše_ice. Osemnajst dni je Slava z nezlomljivo voljo kljubovala nečloveškemu nasilju. Ničesar jim ni izdala. Skupaj z drugimi borkami_ci so jo 24. avgusta ustrelili v mariborskih sodnih zaporih. Usmrčena pri komaj dvajsetih letih je Slava Klavora
postala simbol poguma in upora slovenskega partizanstva.

Letos obeležujemo 100-letnico njenega rojstva in 80-letnico njene usmrtitve. Ker v pozabo odhajajo ideje, kraji, dogodki in osebe, katerih podob na spomenikih ne prepoznamo več, smo želele_i na podlagi dela Milice Ostrovške Kljub vsemu upor in drugih zgodovinskih virov oživiti pomen marksistične teorije in revolucionarnega boja na gledališkem odru.

Revolucija nosi njihova imena.