Razstava plakatov Toleranca (ZDAJ)
Razstava na temo strpnosti // V Avli.GT22 in na Hodniku.GT22 na ogled do 11. marca, 2022
Avtor razstave: Mirko Ilić
Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, 27. januar, v Sloveniji zaznamujemo z vsakoletnim projektom Šoa – spominjajmo se. V okviru projekta, v katerega se vključujejo številne kulturne, muzejske, raziskovalne in izobraževalne ustanove, smo v sodelovanju z Judovskim kulturnim centrom Ljubljana pripravili razstavo plakatov na temo strpnosti in tolerance.
Oblikovalci plakatov: Milton Glaser (ZDA), Yuko Shimizu (Japonska), Paula Scher (ZDA), Miran Mohar, Novi kolektivizem (Slovenija), Iztvan Orosz (Madžarska), Peter Bankov (Rusija), Jainping He (Kitajska), Fons Hickmann (Nemčija), Michel Bouvet (Francija), Chaz Maviyanne – Davies (Zimbabve), Alejandro Magallanes (Mehika), David Tartkover (Izrael), Sue Coe (Velika Britanija), Anette Lez (Francija), Tarek Atrissi (Libanon), Hamza Abdelal (Združeni Arabski Emirati), Mwalimu Saki Mafundikwa (Zimbabve), Sarp Sozdinler (Turčija), Reza Abedini (Iran), Xiao Yong (Kitajska), Felipe Taborda (Brazilija), Manuel Estrada (Španija) …
Življenjepisi oblikovalcev
Mirko Ilić se je rodil v Bosni. V Evropi je risal stripe, ilustracije, umetniške plakate ter naslovnice knjig in plošč. V ZDA je bil leta 1991 umetniški direktor revije Time Magazine International Edition in leta 1992 urednik mnenjskih strani v reviji New York Times. Leta 1995 je ustanovil studio za grafično oblikovanje Mirko Ilić Corp, ki se ukvarja predvsem z oblikovanjem publikacij, podob in notranjim oblikovanjem. Njegovo delo je razstavljeno v mnogih ustanovah in muzejih, med drugim v muzejih MoMA in Smithsonsian. Mirko Ilić je s Stevom Hellerjem so-avtor več knjig, med drugimi Genialne poteze: 100 ikon grafičnega oblikovanja (Genius Moves: 100 Icons of Graphic Design), Rokopis (Handwritten), Ustavi se, misli, pojdi, naredi (Stop Think Go Do), Velike črke (Lettering Large) in Predstaviti Shakespearja (Presenting Shakespeare). Z Miltonom Glaserjem je napisal knjigo Oblikovati nestrinjanje (The Design of Dissent). Poučuje ilustracijo na šoli za vizualne umetnosti.
Podcast z Mirkom Ilićem o razstavi in predavanju Simboli sovraštva:
Milton Glaser
Citat: Ljudje moramo nujno usvojiti strpnost. To je edino protisredstvo za tekmovalni nagon, ki je značilen za našo vrsto. Trenutno smo v času, ko ob besedi čutimo nekakšen odpor. V resnici pa si želimo, da bi pomenila sprejemanje in radodarnost.
Milton Glaser je eden najznamenitejših grafičnih oblikovalcev v ZDA. Imel je ugledne samostojne razstave v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku (MoMA) in v Centru Georges Pompidou v Parizu. Leta 2009 je postal prvi grafični oblikovalec, ki je prejel nacionalno medaljo za umetnost (National Medal of the Arts). Nagrado za življenjsko delo je prejel leta 2004 od muzeja Cooper Hewitt National Design Museum (New York) in leta 2011 od združenja Fulbright Association (Washington). V Bologni pa je študiral skupaj s slikarjem Giorgiem Morandijem. Glaser je spreten govorec in zagovornik etičnih dejavnosti v okviru oblikovanja. Leta 1954 je soustanovil revolucionarni studio Push Pin Studios in leta 1968 revijo New York Magazine skupaj s Clayem Felkerjem. Leta 1974 je postavil družbo Milton Glaser, Inc., v okviru katere plodovito nadaljuje s svojim delom, med drugim je oblikoval ikonični simbol INY, verjetno enega največkrat uporabljenih simbolov našega časa.
Felipe Taborda je grafični oblikovalec iz Ria de Janeira. Diplomiral je na tamkajšnji katoliški univerzi, potem pa študiral še kinematografijo in fotografijo na mednarodni filmski šoli v Londonu (London International Film School), komunikologijo na tehnološkem inštituti (New York Institute of Technology) in grafično oblikovanje na šoli za vizualne umetnosti v New Yorku (School of Visual Arts). Od leta 1990 ima svoje podjetje, v okviru katerega dela predvsem na kulturnem, založniškem in snemalnem področju. Leta 2008 je pri založniški hiši Tachen objavil knjigo Latinsko-ameriško grafično oblikovanje (Latin American Graphic Design), prvi obširen pregled zgodovinskega in sodobnega oblikovanja iz njegove regije. Leta 2014 je univerza St. John’s University v New Yorku organizirala razstavo Drug zorni kot (Another Point of View), ki predstavlja ekspresivno retrospektivo 30 let njegovega grafičnega ustvarjanja.
Sue Coe je znana kot ena najbolj političnih umetnic, ki danes še ustvarjajo. Rojena je bila v Angliji leta 1951, v zgodnjih 70-ih pa se je preselila v New York. V letih, ki so sledila, je bila predstavljena na naslovnici Art News ter v številnih muzejskih zbirkah in razstavah, med drugim je imela retrospektivo v muzeju Hirshhorn Museum v Washingtonu. Trdno verjame, da imajo mediji moč za vplivanje na spremembe in njeno delo je bilo objavljeno v mnogih periodičnih publikacijah, med drugimi v New York Times, New Yorker, Rolling Stone. Sue Coe vidi v grafikah velik potencial za doseganje širokega občinstva. Njeni bakrorezi, litografije in lesorezi so dostopni in cenovno dosegljivi, zato so postali zelo popularni.
Saki Mafundikwa je ustanovitelj in direktor inštituta Zimbabwe Institute of Vigital Arts (ZIVA), prve šole za grafično oblikovaje in nove medije v Zimbabveju. Njegova knjiga Afrikanska abeceda (Afrikan Alphabets: the Story of Writing in Africa) je bila objavljena leta 2004 in je prva knjiga o afrikanski tipografiji. Njegov dokumentarni film Shungu: trdoživost ljudstva (Shungu: The Resilience of a People) je imel svetovno premiero leta 2009 na mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Amsterdamu (IDFA). Leta 2010 je na zanzibarskem filmskem festivalu prejel prestižno nagrado Ousmane Sembene, na mednarodnem filmskem festivalu v Keniji pa nagrado za najboljši dokumentarec. Leta 2013 je bil Saki Mafundikwa govorec na TED2013 v Los Angelesu. Živi, dela in kmetuje v mestu Harare, glavnem mestu Zimbabveja.
David Tartakover že od leta 1975 upravlja svoj studio v Tel Avivu. Ukvarja se predvsem s kulturo in politiko. Za svoje delo je prejel številne nagrade tako v Izraelu kot v tujini. Med njimi so: zlata medalja na 8. bienalu plakatov Lathi Poster Biennale, Finska (1989), velika nagrada na moskovskem mednarodnemu bienalu plakatov Moscow International Poster Biennial (2004), bronasto priznanje na mednarodnem trienalu plakatov v Hong Kongu Honng Kong International Poster Triennial (2004), prvo nagrado na sedemnajsti razstavi plakatov v Koloradu Seventeenth Colorado poster exhibition (2011). Njegovo delo v vključeno tudi v stalne zbirke muzejev v Evropi, na Japonskem, Kitajskem in v ZDA.
Raziskuje zgodovino izraelskega oblikovanja in zbira dela oblikovalcev, deluje tudi kot kurator različnih oblikovalskih razstav v izraelskih in tujih muzejih. Med knjigami, ki je je izdal, je tudi leksikon 50-ih let v Izraelu Kjer smo bili, kar smo naredili (Where We Were, What We Did). Leta 2011 je bila v Izraelu izdana knjiga njegovih zbranih del.
Novi kolektivizem je bil ustanovljen leta 1984 kot oddelek za grafično oblikovanje širšega kolektiva Neue Slowenische Kunst. Člani Novega kolektivizma so Dejan Knez (Laibach), Miran Mohar (najprej član Gledališča sester Scipion Nasice, kasneje član umetniške skupine IRWIN), Darko Pokorn in Roman Uranjek (IRWIN). Kolektiv uporablja metodo retroprincipa.
Jianping He se je rodil leta 1973 na Kitajskem. Danes živi v Berlinu, kjer dela kot grafični oblikovalec, profesor in založnik. Grafično oblikovanje je študiral na Akademiji za umetnost na Kitajskem (1991–1994) in na šoli za likovno umetnost Univerze za umetnost v Berlinu (1997-2001). Kot profesor je zaposlen na berlinski Univerzi za umetnost, kot gostujoči profesor uči na Politehnični univerzi v Hong Kongu in na Akademiji za umetnost v Hangčouu, poleg tega pa dela še kot svetovalec na doktorskem študiju na kitajski Akademiji za umetnost. Leta 2002 je ustanovil oblikovalski studio in založniško hišo Hesign s sedežem v Berlinu in od leta 2008 še s podružnico v Hangčouu.
Fons Hickmann je grafični oblikovalec, avtor in profesor oblikovanja. Leta 2001 je v Berlinu ustanovil oblikovalski studio Fons Hickmann m23. Studio se osredotoča na oblikovanje kompleksnih komunikacijskih sistemov in deluje predvsem na področju kulture. Uvršča se med največkrat nagrajene oblikovalske studie na svetu. Področja delovanja, ki jih studio pokriva zajemajo korporativno oblikovanje, oblikovanje knjig, plakatov, revij in spletnih strani. Fons Hickmann je študiral fotografijo in komunikacijsko oblikovanje. Učil je na več univerzah, imel predavanja in delavnica po celem svetu, trenutno pa dela kot profesor grafičnega oblikovanja na berlinski univerzi za umetnost. Je član združenj Type Directors Club New York in Alliance Graphique Internationale. Vedno bolj deluje tudi na področju strokovne literature različnih strok, od fotografije do teorije medijev ter do nogometa in fenomena pop kulture.
Britanska revija Design magazine je Chaz Maviyane-Davies razglasila za »gverilo grafičnega oblikovanja«. Že več kot tri desetletja se njegovo večkrat nagrajeno kontroverzno in močno delo ukvarja s temami potrošništva, zdravja, politike, družbene odgovornosti, okolja in človekovih pravic. Študiral je na šoli za umetnost in oblikovanje v Londonu (MA, Central School of Art and Design), delal je v Veliki Britaniji, na Japonskem, v Maleziji, ZDA in Zimbabveju, odkoder tudi prihaja. Od leta 1983 do prekratkim je vodil priznan oblikovalski studio Maviyane-Project (Harare, Zimbabve). Zaradi neugodnih političnih razmer v njegovi domovini in provokativne narave njegovega dela se je Maviyane-Davies leta 2001 preselil v ZDA, da bi tam poučeval. Zaslužni profesor kolidža Massachusetts College of Art v Bostonu je trenutno svobodni oblikovalec. Njegovo delo je bilo objavljeno v številnih knjigah, mednarodnih revijah in časopisih ter velikokrat vključeno v razstave, prav tako pa je del več stalnih razstav v različnih galerijah. Leta 2009 mu je univerza University of Massachusetts Lowell podelila častni doktorat iz humanistike. Njegova nagrajena knjiga Svet vprašanj – 120 plakatov o človeškem stanju (World of Questions -120 Posters on the Human Condition)je bila dobro sprejeta med ljudmi različnih poklicev in iz različnih življenjskih okolij.
Istvan Orosz se je rodil na Madžarskem leta 1951. Za grafičnega oblikovalca se je izučil na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Budimpešti. Po diploma leta 1975 je začel delati v gledališču kot scenograf in pri animiranem filmu kot a animator in režiser. Kasneje, ko so center njegovega zanimanja postali plakati, je oblikoval plakate predvsem za gledališke predstave, filme in razstave. V času vzhodnoevropskih demokratičnih sprememb je ustvaril tudi nekaj političnih plakatov. Znan je tudi kot grafik in ilustrator. Je profesor na Zahodni madžarski univerzi, soustanovitelj Madžarskega združenja za plakate, član združenja Alliance Graphique International in Madžarske akademije umetnosti. Pogosto kot psevdonim uporablja umetniško ime Utisz.
Michel Bouvet je oblikovalec plakatov in grafični oblikovalec. Diplomiral je na visoki šoli za likovno umetnost (Ecole Nationale Supérieure des Beaux-Arts) v Parizu, kjer tudi živi in dela. Oblikoval je že na stotine plakatov za gledališče, opero, glasbo, ples, umetnost, festival in javne ustanove v franciji in v tujini. Poučuje na šoli Penninghen v Parizu in od leta 1997 je član združenja Alliance Graphique Internationale. Imel je že 80 samostojnih razstav v 35 različnih državah po celem svetu. Njegovi plakati so bili nagrajeni v Franciji, na Poljskem, Češkem, Finskem, Hrvaškem, v Bolgariji, Rusiji, na Tajvanu in v ZDA.
Paula Scher je ena najbolj priznanih grafičnih oblikovalk na svetu. Od leta 1991 vodi newyorško pisarno uglednega mednarodnega podjetja za oblikovalsko svetovanje Pentagram. Tam oblikuje sisteme za oblikovanje celostnih podob in logotipov, okolijsko grafiko, ovitke in publikacije za širok izbor strank, med nami so Citibank, Microsoft, Bloomberg, Muzej sodobne umetnosti (MoMA) Tiffany & Co, High Line, Public Theater, opera Metropolitan, inštitut Sundance in Muzej umetnosti v Filadelfiji.
Paula Scher je v svoji karieri prejela že na stotine nagrad in priznanj, med drugim je dobitnica nacionalne nagrade za oblikovanje za komunikacijsko oblikovanje (National Design Award for Communication Design), medalje AIGA in nagrade Chrysler za inovativnost v oblikovanju. Med letoma 2006 in 2015 je bila članica javne komisije za oblikovanje v New Yorku. Je uveljavljena umetnica, ki razstavlja po celem svetu in njeno delo je vključeno v stalne zbirke muzeja MoMA, muzeja za oblikovanje Cooper Hewitt National Design Museum, Kongresne knjižnice, muzeja Victoria and Albert Museum in drugih ustanov. Je avtorica knjig Make It Bigger (Princeton Architectural Press, 2002) in MAPS (Princeton Architectural Press, 2011). Diplomirala je na šoli za umetnost Tyler School of Art, ustanove Corcoran College of Art and Design, Maryland Institute College of Art in Moore College of Art and Design pa so ji podelile častni doktorat likovne umetnosti.
Yuko Shimizu je večkrat nagrajena japonska ilustratorka, ki živi v New Yorku in poučuje na šoli vizualnih umetnosti. Njeno delo lahko vidimo v revijah New York Times, TIME in Newsweek, na naslovnicah založb DC Comics, Penguin, Abrams in Random House books, na majicah podjetij Gap in Nike tern a pločevinkah podjetja Pepsi. Njena monografija Življenje z Yuko Shimizu (Living with Yuko Shimizu) je bila objavljena spomladi 2016 v založbi ROADS Publishing. Leta 2015 je pri knjgi Divji labod (VA Wild Swan) sodelovala z dobitnikom nagrade Pulitzer Michaelom Cunninghamom. Leta 2009 pa je bila izbrana v reviji Newsweek Japan izbrana za eno izmed “100 Japoncev, ki jih svet spoštuje”.
Sarp Sözdinler se je rodil leta 1989 v Izmirju, potem pa se je preselil v Istanbul, da bi študiral računalniški inženiring, kasneje se je odločil za grafično oblikovanje na Univerzi za likovno umetnost Mimar Sinan, svoje znanje pa je dopolnil še na Dunaju na Univerzi za uporabne umetnosti. Ko je zaključil pripravništva in različna dela v Bruslju in Modeni, v studiih Base Design in VtwoB, se je vrnil v Turčijo, da bi delal pri Bülentu Erkmenu, kasneje, leta 2014, pa je ustanovil svoj samostojni studio Studio Sarp Sozdinler. Delal je že za veliko strank, večinoma s področja kulture, med drugimi za Istanbul Design Biennial, SALT, Istanbul Modern, deSingel, Olympic Museum, Contemporary Istanbul, Art International, Mamut Art Project.
Peter Bankov: zadnja tri leta živim med Moskvo in Prago. Moji dve izobrazbi mi ne preprečujeta, da bi živel takšno življenje. Najprej sem študiral kiparstvo, na šoli za umetnost v Minsku, nato pa še oblikovanje naslovnic za knjige na moskovski univerzi za tiskano umetnost. Poleg tega sem rojen v Minsku. Ena od prednosti tega, da sem rojen v Belorusiji je to, da lahko imenujem približno 20 različnih sort krompirja in poznam različne načine, kako ga pripraviti. Od leta 1988 živim v Moskvi. Živel sem tudi v Berlinu in Torontu in spoznal sem veliko čudovitih ljudi. Leta 1993 sem z božjo pomočjo ustvaril projekt NEUCH (nezapisano število), ki se ukvarja s produkcijo avtorskih knjig. Leta 1997 sem ustanovil studio Design Depo in delal kot urednik pri reviji za oblikovanja KAK v herojskem mestu Moskvi. Včasih, kot poletni dež, name padejo kakšne nagrade za oblikovanje. Do zdaj jih je padlo okoli 200. Od leta 2010 sem nameščen v Pragi. Tukaj razumem težavnost razmerij z nacionalnimi izdelki in glasbenim Slovanom. Vsak dan naredim plakat, delam v umetnosti plakatov. Vedno sem rožnatih lic in nasmejan in ustvaril sem že 800 del.
Hamza Abdelal se je rodil leta 1987 v Jordaniji, kjer je končal srednjo šolo, nato pa se je preselil v Katar, da bi študiral vizualne komunikacije na univerzi Virginia Commonwealth University. Po diplomi je kot grafični oblikovalec 7 let delal za mnoge agencije, ki se ukvarjajo z logotipi. Med tem časom je tudi sledil svoji ljubezni do arabske kaligrafije in se je udeležil več kaligrafskih tečajev in delavnic. Z uporabo Wacoma je razvil tudi svoj lastni digitalni sistem za pisanje kaligrafije.
Anette Lenz se je rodila v Nemčiji, dela in živi v Parizu. Je profesorica na univerzi za umetnost in oblikovanje HEAD Geneva University of Art and Design, od leta 1999 je članica združenja Alliance Graphique Internationale. Njeno delo je visoko cenjeno v mednarodnem prostoru in je del stalnih razstav v Centru Georges Pompidou v Parizu, Moma SF, muzeju Stedelijk v Amsterdamu in v muzeju za oblikovanje v Zürichu.
Libanonsko-nizozemski oblikovalec Tarek Atrissi je eden najbolj prepoznavnih oblikovalcev v arabskem svetu. Mednarodni sloves si je pridobil z grafičnim ustvarjanjem in v svoji oblikovalski karieri je prejel že mnoge prestižne nagrade in priznanja. Leta 2000 je ustanovil studio za grafično oblikovanje Tarek Atrissi Design (www.atrissi.com), ki se ukvarja predvsem z logotipi, arabsko tipografijo in oblikovanjem razstav. Tipografski in čez-kulturni pristop studia sta rodila projekte, ki so pustili pomemben pečat na področju sodobnega grafičnega oblikovanja na bližnjem vzhodu. Med njegovimi strankami so: Apple, muzej V&A Museum v Londonu, muzej sodobne umetnosti Mathaf Arab v Katarju in BBC. Tarek Atrissi je magistriral iz likovne umetnosti, smer oblikovalsko podjetništvo, na šoli za vizualne umetnosti v New Yorku. Na številnih mednarodnih tekmovanjih v oblikovanju je bil član žirije, med drugimi na TDC v New Yorku, festivalu Magdalena v Sloveniji, tekmovanj Adobe Design Achievement Awards v Kaliforniji in tudi na mednarodnem tekmovanju Type Design v Teheranu. Je ustanovitelj spletne strani www.ArabicTypography.com, ene vodilnih organizacij za arabsko tipografijo v arabskem svetu.
Alejandro Magallanes (1971) je grafični oblikovalec iz Mehike. Dela predvsem na področju kulture. Njegovo delo je mednarodno poznano. Leta 2016 je bil za oblikovanje knjige pri založniški hiši Almadía nominiran za nagrado leta Beazley Designs of the Year v londonskem muzeju za oblikovanje (Design Museum of London). Napisal je 10 knjig in dve pesniški zbirki. Od leta 2004 je član združenja Alliance Graphique Internationale. Leta 2016 je skupaj s Selvo Hernándezom odprl knjigarno La increíble librería v Ciudad de México.