Pogovor z Vincijem Voguom Anžlovarjem

Vinci Vogue Anžlovar je bil gost filmskih pogovorov v IntimnemKinu.GT22 9. novembra, 2017 po projekciji njegovega filmskega avtoportreta Selfie brez retuše. Pogovor je moderiral Žiga Brdnik.

Vinci Vogue Anžlovar (1963 -)

Anžlovar je 1980 z glasbeniki, ki so se kasneje zapisali v slovensko glasbeno zgodovino (Jani Hace /Siddharta/, Mario Marolt /Miladojka Youneed/, Borut Kržišnik, Zvone Kukec idr.), ustanovil ansambel Markus 5. V skupini je sodeloval kot pevec, pisec besedil in delno
tudi kot pisec glasbe. Na AGRFT v Ljubljani je študiral filmsko in televizijsko režijo (diplomiral 1988), kjer je ustvaril kratke filme Moira (1989), Janez Pavaroti – pojoča žaba (1990), Lucky Number (1999). Pred tem je debitiral kot igralec v vlogi pisca kriminalk in
nadebudnega cineasta v celovečernem fimu Usodni telefon (Damjan Kozole, 1987).
Ustanovil je produkcijsko podjetje Vogue & Kline Production, s katerim je posnel prva dva celovečerca, komedijo Babica gre na jug (1991), ki je bil prvi celovečerec v samostojni Sloveniji, in Oko za oko/Gipsy Eyes (1992). Prvi je doživel izjemen uspeh pri gledalcih, na
mednarodnem natečaju na Japonskem pa je osvojil nagrado za scenarij (film so financirali tudi japonski vlagatelji). Drugega, kriminalko Oko za oko (Gypsy Eyes) je posnel v Sloveniji za ameriškega producenta; izšla je na videu v ZDA (kot CIA Takedown), v Sloveniji pa je imela 1994 omejeno distribucijo. Za slednjega je na 3. Slovenskem filmskem maratonu (Portorož 1993) prejel diplomo Metoda Badjure. Pri tretjem celovečercu, kriminalki Poker (2001), se je preizkusil kot režiser, scenarist, scenograf, montažer, igralec in avtor glasbe hkrati ter na 4. Festivalu slovenskega filma (Portorož,
2001) prejel vesno za najboljšo montažo (vesno za najboljša igralca sta prejela Borut Veselko in Pavle Ravnohrib). 2008 je po literarni predlogi Mateta Dolenca posnel televizijski film Vampir z Gorjancev in prejel nagrado viktor za igrani TV film (2008).
Napisal je tudi glasbo za nekaj gledaliških predstav, kratke igrane filme (npr.: (A)torzija/(A)torsion (2002), za kar je dobil berlinskega medveda, mnogo drugih nagrad in nominacije za oskarja) in prek 200 reklamnih filmov v Sloveniji in tujini. Posnel je množico glasbenih videospotov (mdr. za Jana Plestenjaka, Tabu, Magnifica, Big Foot Mamo, Štajerskih 7 – za njih je posnel nagrajeni videospot za Pesem zvonov) in nekaj kratkih igranih filmov: Lucky Number (ART Agencija, 1999), Se(c)kret (Arsmedia, 2000). Med
2006–08 je pod psevdonimom DWA režiral in pisal scenarije za najbolj gledano nadaljevanko Naša mala klinika, in sicer za slovensko, hrvaško in srbsko različico. Marca 2009 je postal novi kreativni direktor Studia Marketing JWT, trenutno pa v čakanju na potrditve novih filmskih ali televizijskih projektov vozi taksi po Ljubljani …