Fokus: Slovenci in nas meje

Od 25. junija do 3. julija // v sodelovanju s Festivalom Lent // vstopnine ni

.

Lanskemu letu okroglih obletnic dogodkov, ki so bistveno zaznamovali slovenske meje in zgodovino (100. obletnica požiga Narodnega doma v Trstu, 100. obletnica Koroškega plebiscita) je sledilo leto bolj ali manj zaprtih meja. Zdaj, ko se te znova vsaj delno odpirajo, bomo v GT22 pogled uperili čeznje, in se fokusirali v slovensko zamejstvo in izseljenstvo. K rojakom in rojakinjam, ki so se zaradi političnih pretresov, zgodovinskih prelomnic ali eksistenčne nuje znašli za mejami nacionalne države Slovenije. Ukvarjali se bomo z vprašanji: kako so živeli nekoč in kako živijo danes, s čim se morajo soočati zaradi svoje manjšinske identitete, kako dojemajo nacijo, nacionalnost in nacionalizem ter kako se skozi ta vprašanja oblikujeta njihova kultura in umetnost?

.

Petek, 25.6. // FokusFokus

> 18:00 / GT22, vogal v Židovski ulici

Okrogla miza “Kulturne politike ne-središč” z gosti in gostjami

.

> 21:30 / Živa dvorišča: dvorišče Muzeja narodne osvoboditve Maribor

Mobilni Udarnik: Filmski Obzornik 80 – Metka, Meki + pogovor z glavno junakinjo Metko Autor in režiserko Niko Autor

.

podatki o filmu Nika Autor, Slovenija, 78 min, 2021 // napovednik

Leto 1968 je za vedno zaznamovalo več kot pol milijona Jugoslovanov in Jugoslovank, ko sta Nemčija in Jugoslavija podpisali bilateralni sporazum, ki je omogočal prehod delovne sile znotraj t. i. projekta Gastarbeiterprogramm. Filmski obzornik 80 skozi različna kuharska poglavja beleži partikularno zgodbo 80-letne gospe, Mariborčanke Metke Autor, delavke Metalne, ki je pri osemindvajsetih letih kot »gastarbajterka« odšla v Nemčijo na začasno delo in nato tam ostala. Izkušnja »gastarbajterstva« jo je zaznamovala, zato velikodušno, gostoljubno in predvsem z veliko topline razume situacijo današnjih popotnikov.

nastopajo Metka Autor, Soghra Jafari, Morteza Jafari, Kosar Jafari
montaža Nika Autor
glasba Matevž Kolenc
grafika Matija Kovač
fotografije Jošt Franko
prevod Anja Naglič
podpora Mestna občina Maribor, Društvo za evropsko zavest, Mesto žensk

Nika Autor, rojena v Mariboru, je po končani srednji šoli študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je prav tako končala magisterij. Po študiju v Ljubljani je opravila doktorski študij na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Je soustanoviteljica in članica Obzorniške fronte, kolektiva ustvarjalcev s področja filmske, kulturne in politične teorije in umetnosti. Ukvarja se z raziskovanjem dokumentarnih ustvarjalnih praks s poudarkom na formi filmskega eseja, video instalacije, risbe in fotografije.

Več na: www.autor.si

.

Sobota, 26.6. // Fokus Trst – Trieste

> 18:00 / IntimniKino.GT22

Projekcija filma “Požig” v družbi avtorice Majde Širca

podatki o filmu Majda Širca, Slovenija, 2020, 84 min

Dokumentarni film avtorice Majde Širca osvetljuje stoletje, v katerem so se boleče spreminjale usode ljudi na Primorskem. Gre za obdobje fašističnega pritiska pred drugo svetovno vojno, med in po njej. Film interpretira čas težkih, nasilnih, krvavih in upornih let, ki kljub padcu nekoč tako spornih meja še danes ni pomirjen. Skozi usode posameznikov potujemo od bazoviških žrtev leta 1930, do drugega tržaškega procesa leta 1941, fašistične in nacistične okupacije, taborišč, usmrtitev v Rižarni in do povojne vzpostavitve nove slovensko italijanske meje. Upor proti raznarodovanju je bil pogumen in za mnoge tudi poguben. Tone Kralj je sredi največjega pritiska fašistov drzno poslikal na desetine slovenskih cerkva s subverzivno antifašistično govorico, skladatelj Lojze Bratuž je zaradi pete slovenske besede umrl v krčih, številno civilno prebivalstvo je ostalo brez družin in domov. Fašizem je iz Evrope naredil svetovno klavnico. Požig Narodnega doma je bila začetna iskra v pogromu nad drugačnimi. Vprašanje, ki ga izpostavlja film, je, zakaj je takrat toliko ljudi po vsej Evropi začelo verjeti, da fašizem pomeni boljši svet in zakaj je sosed sosedu sovrag. V času današnjih nestrpnosti, nacionalizmov in netolerantnosti moramo na to vprašanje vedno na novo opozarjati. Kajti brez spoštovanja drugega boljšega sveta ni.

Brezplačno projekcijo omogoča RTV Slovenija.

Vir: https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/film-pozig-ob-100-obletnici-unicenja-narodnega-doma/528394#&gid=1&pid=2

> 19:30 / Avla.GT22

Otvoritev razstave “Črni plamen” v družbi avtorjev Zorana in Ivana Smiljanića

Stripar Zoran Smiljanić je v sodelovanju s svojim sinom Ivanom, zgodovinarjem, ob 100-letnici požiga Narodnega doma v Trstu v sličicah stripa Črni Plamen ovekovečil grozljivi in prelomni zgodovinski dogodek ter ga hkrati prepričljivo postavil v zgodovinski in družbeni kontekst. Strip Črni plamen se hkrati bere kot zgodba o dveh prijateljih, ki ju ločijo nepremostljive zgodovinske in družbene silnice, kot vinjeta enega najbolj nasprotujočih si in pomembnih pomorskih evropskih mest prejšnjega stoletja, kot zgodovinska lekcija o rojstvu fašizma v Italiji in kot grozljivka o enem najbolj enigmatičnih, a hkrati premalo znanih in razumljenih dogodkov v slovenski zgodovini.

Razstava nastaja s pomočjo Grossmannovega festivala vina in filma.

Vir: https://www.vecer.com/v-soboto/ognjeni-krst-fasizma-v-stripovskih-slicicah-10200246

> 20.00 / GT22, vogal v Židovski ulici

101. leto po požigu Narodnega doma v Trstu – diskusija z Majdo Širca, Zoranom in Ivanom Smiljanićem

Trst / Trieste je bil še na začetku preteklega stoletja največje slovensko mesto, z Narodnim domom pa so tržaški Slovenci na prelomu stoletja dobili tudi svojo osrednjo kulturno ustanovo. Zgrajen je bil v letih od 1901 do 1904 po načrtih arhitekta Maksa Fabianija na ulici Filzi 14. Med svojim delovanjem je gostil številne slovenske organizacije, med njimi društvi Sokol in Edinost. Imel je tudi dvorano, v kateri so prirejali predavanja, koncerte, predstave, zborovanja in druge prireditve, pa tudi hranilnico, kavarno in hotel. Bil je pomemben simbol slovenske in tudi slovanske navzočnosti v Trstu. Že leta 1919 so vandali napadli knjižnico v Narodnem domu. 13. julija 1920 so Narodni dom načrtno napadli in požgali italijanski nacionalisti ter fašisti v okviru pogroma nad slovenskimi in slovanskimi ustanovami ter podjetji v Trstu. O pomenu, preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Narodnega doma, ki je bil lani ob 100-letnici požiga dokončno vrnjen v lastništvo slovenske manjšine v Trstu, se bomo pogovarjali z avtorico dokumentarnega filma Požig Majdo Širca in avtorjem stripa Črni plamen: striparjem Zoranom Smiljanićem in zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem.

.

nedelja 27.6 // Fokus Celovec – Klagenfurt

> 18:00 / GT22, vogal v Židovski ulici

Primer dobre prakse: svobodni radio AGORA iz Celovca

Radio AGORA (105,5 MHz) je od začetka oddajanja leta 1998 medijski, umetnostni in eksperimentalni prostor za slovensko-, nemško-, dvo- ali večjezične poslušalke, poslušalce, radijke in radijce na Koroškem in južnem Štajerskem ter za priseljene ljudi, njihove jezike in kulture. Vse to s ciljem, da pripomore h komunikaciji med narodnostnimi skupinami. Je večjezični forum s poudarkom na glasbi in literaturi iz alpsko-jadranskega prostora in ustvarjalna platforma za umetnike, kulturnike, civilno-družbeno zainteresirane ljudi in pobude iz regije. Kot svobodni radio je glasilo za vse tiste ljudi in teme, ki jih mediji v glavnem toku poročanja ne upoštevajo ali diskriminirajo. Ustvarja program, posreduje medijske kompetence in je del medijsko-političnih razvojev. Je partner kulturnih prirediteljev in izobraževalnih ustanov ter socialno, feministično, kvir, integrativno, ekološko in zgodovinsko naravnanih pobud. V javnost spravlja vse, česar drugje ni mogoče slišati! Je proti vsaki obliki nasilja, diskriminacije, izločitve in hujskanja! Zavzema se za umetniško raznolikost, raznolikost mnenj, enakopravnost glasov, jezikov in kultur in podpira kulturno identiteto, integracijo ter dialog med kulturami, generacijami in spoli. Zavzema se za demokratizacijo komunikacije z vključitvijo državljank in državljanov v družbene razprave.

Prosti dostop na radiu AGORA ljudem brez izkušenj s tem medijem omogoča ustvarjanje lastnih radijskih oddaj. Ta pospešuje medijsko kompetenco ljudi vseh starosti in vseh družbenih ozadij in na ta način pripomore k aktivnemu soustvarjanju in avtentičnemu posredovanju informacij. Odprti dostop je temeljno načelo vseh svobodnih radijev. AGORA je član Zveze svobodnih radijev Avstrije (VFRÖ) in s tem zavezan Listini svobodnih radijev. V posebnih izobraževalnih delavnicah za šolarke, šolarje in zainteresirane vseh starostnih skupin, posreduje osnovna znanja o moderaciji, oblikovanju prispevkov, obdelavi tonskega materiala in medijskem pravu. Nudi znanje, tehnično opremo, prostore in oddajni čas ter pomaga pri uresničitvi lastne radijske oddaje. Nosilec in izdajatelj radia je društvo “AGORA-Verein Arbeitsgemeinschaft offenes Radio/Avtonomno gibanje odprtega radia”. Ta deluje neodvisno od strankarske politike in verskih ustanov, njegova dejavnost pa je neprofitnega značaja. Sodelovanje med odborom društva, zaposlenimi in svobodnimi sodelavkami in sodelavci poteka v znamenju medsebojnega spoštovanja in obzirne komunikacije. Odprtost in pripravljenost za nadaljnji razvoj sta predpostavki za sodelovanje. V okviru svojih zmožnosti poskuša AGORA zaposlene dostojno plačevati in sodelavke ter sodelavce motivirati k udeleževanju na dodatnih poklicnih izobraževanjih in tečajih, ki jim omogočajo soudeležbo v času primernem tehničnemu in novinarskemu razvoju.

[Kratica AGORA pomeni „Arbeitsgemeinschaft offenes Radio/Avtonomno gibanje odprtega radia“. Istočasno opisuje agoro, centralni trg v antični Grčiji, kjer so se srečevali filozofi in učenjaki, da bi izmenjevali ideje in dognanja.]

Vir: https://www.agora.at/presse/detail/journalist-innen-willkommen

> 19:30 / GT22, vogal v Židovski ulici

101. leto po Koroškem plebiscitu – diskusija z gosti in gostjami

Koroški plebiscit (nemško: Kärntner Volksabstimmung), ki je potekal 10. oktobra 1920, je določil državno mejo med leta 1918 ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Jugoslavijo) in Avstrijo po 1. svetovni vojni. Koroški plebiscit je zgodovinsko zaznamoval življenje Koroške, še posebej pa Koroških Slovencev vse do današnjih dni. Koroški plebiscit je nenavadno dolgotrajen fenomen, katerega posledice še danes razdvajajo velik del slovenske in koroške javnosti in ki še danes v marsičem opredeljuje vsakdanjo politično realnost na avstrijskem Koroškem. Kot takšen je imel daleč dolgotrajnejše in bolj tragične učinke od nekaterih drugih podobnih plebiscitov, ki so se na različnih delih Evrope izvajali po 1. svetovni vojni (dansko-nemški plebiscit v Schleswigu, nemško-poljski plebiscit v Gornji Šleziji). Vse vpletene strani ga še danes razlagajo precej drugače: nemško-nacionalna stran kot zavestno in prostovoljno odločitev koroških Slovencev za vključitev v nemški jezikovni in kulturni krog, slovenska stran bodisi kot nacionalno tragedijo bodisi kot prevaro, koroški Slovenci pa predvsem kot začetek več desetletij trajajočega zatiranja in odrivanja iz javnega življenja na Koroškem.

Lani ob njegovi 100-letnici so se burne razprave o položaju slovenske manjšine in kulture na avstrijskem Koroškem še ojačale. Klubom slovenskih študentk in študentov z Dunaja, iz Gradca in s Koroškega je “dovolj zlaganosti o neizpolnjenih obljubah”, kot so lani zapisali v skupnem javnem pismu. Avstrijska dežela Koroška “se hvali s svojo napredno manjšinsko politiko”, v resnici pa “zajamčene pravice koroških Slovencev zanemarja že celo stoletje”. Študentje pišejo, da “je bil konsenz med dvojezično in nemško govorečimi zmeraj zgolj kompromis na rovaš manjšine”. In tako smo prispeli v leto 2020, do stote obletnice koroškega plebiscita. Tega so v deželi zmeraj pospremili z “nemškonacionalnimi in rasističnimi praznovanji”. “Letos želijo ta praznovanja zgolj oviti v nov papir, na katerem piše ‘dobro sožitje in dvojezična Koroška’,” so lani ugotavljale slovenske študentke in študenti …

Vira:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Koro%C5%A1ki_plebiscit
https://www.vecer.com/v-soboto/stoletnica-plebiscita-med-koroskimi-slovenci-se-kresejo-mnenja-10126434

.

Ponedeljek, 28.6. // Fokus Celovec – Klagenfurt, Trst – Trieste

> 18:00 / Avla.GT22

Otvoritev razstave publikacij “Slovenskega narodopisnega Instituta Urban Jarnik”

Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik se posveča etnološkim raziskavam snovne in nesnovne dediščine na Koroškem, v katera so vključena tudi zgodovinska in jezikovna vprašanja. Predstavljen bo izbor izdanih del inštituta.

Vir: https://www.ethno.at/publikacije/uebersicht/sl

> 18:00 / Avla.GT22

Otvoritev razstave publikacij “Inštituta za arhiviranje Trst – Maribor”

Predstavitev delovanja nevladnega inštituta za arhiviranje Trst – Maribor, kot primer sodelovanja obeh mest. Predvsem nas zanimajo različni pristopi k arhivaciji umetnosti, kar se GT22 trudi vzpostaviti skozi svojo medijsko platformo.

> 20:00 / IntimniKino.GT22

Projekcija filma “Pappenstory, štorija o slovenskem amaterskem gledališču SAG Trst”

podatki o filmu Martin Turk, Slovenija, 2021, 49 min

Slovensko institucionalno gledališče v Trstu je bil osrednji prostor za slovensko manjšino v Italiji ter platforma za kulturni razvoj in kritično dojemanje stvarnosti. Ko je bila na začetku 70.let skupina mladih nezadovoljna, kako se je to gledališče pričelo podrejati vsakokratni politični oblasti, se je odločila, da ustanovi Slovensko amatersko gledališče (SAG). SAG je sestavljalo več mladih navdušencev, duša SAG-a pa so bili Sergej Verč, Boris Kobal, Ivan Verč in Bogomila Kravos. Sagovci so želeli postaviti kritično ogledalo slovenskim razmeram na Tržaškem in njihovo predanost, ki ni bila obremenjena s konvencijami, je prepoznala tudi publika tako v kot izven tržaškega prostora. Njihovo delovanje je želo velika priznanja in navdušenje med gledalci, uspešno pa je gostovalo tudi v matični Sloveniji, takrat Jugoslaviji.
Leta 1975 so se lotili priprave provokativnega satiričnega kabareta Pappenstory (Štorija o papanju), ki so ga začeli pripravljati na skrivaj. V tej predstavi so si mladi gledališčniki hoteli privoščiti slovenske levičarske politične in kulturne veljake na Tržaškem. Posledica tega dovolj pogumnega poskusa so bile nepričakovane. Na začetku oktobra 1975 so bili sagovci povabljeni na sestanek z voditelji krovne organizacije Slovencev v Italiji. Mladi gledališčniki so pričakovali, da jih Slovenska kulturna gospodarska zveza (SKGZ) vabi na prijateljski pogovor o finančni pomoči, izkazalo pa se je, da je bil namen srečanja povsem drugačen. Zgodba o SAG-u, ki jo je v filmskem jeziku režiral Martin Turk, ni le zgodba o nekem gledališkem ansamblu in njegovi dobi, ampak tudi prikaz konflikta med politiko in umetnostjo.

Brezplačno projekcijo omogoča RTV Slovenija.

Vir: https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174492822?s=tv

.

29.6. – 3.7., torek – sreda – četrtek – petek – sobota / 17:00 – 19:00 / GT22

Javna vodstva po razstavah

Deli
PROGRAM
17. 06. - 19.00 // Ustvarjanje gozdnega vrta // predavanje
Vstop: prost
18. 06. - 18.00 // Ambasada Svetlane Makarovič: Zmrznjen alpinist // razstava
Vstop: prost
18. 06. - 20:00 // Festival migrantskega filma: Ethbet! // film
Vstop: prost

 

VIRTUAL TOUR GT22

Ostali prispevki

Dobre prakse
Jernej Trebežnik o absurdnosti merjenja delovnega časa v umetnosti.
Dobre prakse
Minimalno kartiranje scene kot relacionarnega in dinamičnega polja, ki se oblikuje skozi boje.
Dobre prakse
Brezkompromisni spust v eksperimentalne poizkuse in iskanje novih glasbenih vsebin, tem in oblik.
Dobre prakse
»Umetnik je inovator prostorov. Oblikuje in uteleša prostore, ki so bili pred tem nemogoči, nezamisljivi …«
Dobre prakse
Brezkompromisni spust v eksperimentalne poizkuse in iskanje novih glasbenih vsebin, tem in oblik.
Dobre prakse
Visoke grede so zadnja leta postala resen hit med vrtičkarji.
Dobre prakse
Podpisan obrazec lahko oddate tudi v GT22. Podpisi se zbirajo do 20. maja.
Dobre prakse
Brezkompromisni spust v eksperimentalne poizkuse in iskanje novih glasbenih vsebin, tem in oblik.