Slušni počitek in odprtje razstave (dogodek bo potekal v angleščini)   –

Začetek 13. 2023, 16.00.

Razstava bo na ogled do 7. 4. 2023.

Sodelujejo: Vesna Bukovec, Tia Čiček, Ana Čigon

Večletna umetniško-kuratorska raziskava na temo dela, premišljanja o pogojih deljenja znanja in iskanja alternativnih družbenih ter organizacijskih ureditev nosi začetke v snovanju razstave, ki je bila prvič na ogled novembra 2022 v Galeriji Škuc. S sodelovanjem iščemo odgovore na vprašanja: Kako naprej? Kakšno prihodnost si lahko zamislimo in načrtujemo? Kako vzpostavljati in vzdrževati povezano in solidarno skupnost? Ali znamo sodelovati in kako moramo sebe in družbo prillagoditi ter oblikovati, da bi lahko bolje sodelovale_i? itd. Z željo po globljem razumevanju aktualnega pristopa do dela samega in vloge, ki jo igra znotraj trenutne družbene ureditve, smo med pripravami na razstavo zasnovale_i bralni krožek z namenom deljenja znanja in prebiranja literature, vezane na teorijo dela, skrbi, postkolonializma, delavskih gibanj ipd. Želel_i smo se odučiti hierarhije vrednot, ki produkt postavljajo nad proces, produktivnost in profit pa nad človeka.

Željo po iskanju alternativnih oblik delovanja in bivanja je kmalu zamenjala nuja po odučenju delovnih vzorcev in sprejetju drugačnih načinov prejemanja, deljenja in grajenja znanja. Tako je tudi našo pozicijo iskanja idealnih oblik, ki sicer že sama po sebi kaže na neoliberalno in predvsem inherentno željo po »popolnem«, zamenjalo načelo odprtosti, prilagajanja in sprejemanja – v končni fazi celo okrevanja, ki ga razumemo kot ključnega na poti k prestrukturiranju škodljivega sistema vrednot.

Delo v nastajanju je fluiden proces, ki ga snujemo z željo po boljšem razumevanju lastnega odnosa do dela in skupnosti, kot tudi z zanimanjem za druge in/ali drugačne izkušnje, stališča in tudi prakse. Z medsebojnim sodelovanjem želimo izpostaviti prekaren oziroma nevaren socialno-družbeni položaj, v katerega je potisnjen_a sodobna_en delavka_ec. Razstava z risbami odpira prostor premisleka o osebnih stiskah današnjih prekarnih delavk_cev, željah in zahtevah po znosnejšemu življenju in pravičnejši družbeni ureditvi. Dotakne se tudi preteklih delavskih bojev in dosežkov delavskega organiziranja v tem prostoru ter osebnega angažiranja žensk na različnih protestih za družbene spremembe po vsem svetu.

V okviru dogodkov in razstav vzpostavljamo knjižnice z raznoliko humanistično literaturo, ki podpirajo proces odučenja krivičnih in škodljivih struktur dela in učenja o alternativah. Svoje mnenje o delu, sodobni_emu delavki_cu, skupnosti in prihodnosti so z nami v videu prijazno delile tudi sindikalistka Tea Jarc (Sindikat Mladi plus), dr. Svetlana Slapšak (upokojena redna profesorica, klasična filologinja, antropologinja in pisateljica) ter Jadranka Vesel (Rise, raziskovalni inštitut za socialno ekonomijo). Pomemben del raziskovalno-razstavnega procesa so različni diskurzivni dogodki, namenjeni skupnemu premisleku postopkov in načinov učenja o delu, sodelovanju in grajenju skupnosti.

V okviru Brez odra (Nagib) pripravljamo performativno branje z namenom počitka med celodnevnim dogajanjem. Angleško besedilo je nastalo po naših navodilih s pomočjo umetne inteligence. Črpa iz izbranih odlomkov znanega leposlovja, predvsem znanstvenofantastične literature in humanističnih besedil. Udeleženke_ci in tudi delavke_ci vabljene_i k počitku ob poslušanju nežnih, mestoma radikalnih, misli o utopičnih svetovih in skupnostih, ki bivajo onkraj zmožnosti našega okolja in družbenih ureditev.

Delo v nastajanju opozarja na dejstvo, da je trenutne oblike dela in delovanja potrebno premisliti ter določene vedenjske in represivne vzorce prepoznati, se jih odučiti in se jim zoperstaviti. Načine okrevanja in opolnomočenja vidimo v deljenju znanja, ustvarjanju skupnosti in vzpostavljanju drugačnih življenjskih ter delovnih razmer. Preoblikovanje obstoječe hierarhije vrednot, ki zapostavlja delavko_ca zavoljo profita in lažnega »napredka«, pa vidimo kot ključno za snovanje pravičnejšega sveta.

Vesna Bukovec, Tia Čiček, Ana Čigon

________

Vesna Bukovec (1977) je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je družbenokritična avtorica, ki se izraža v različnih medijih, pri čemer je poleg videa v ospredju predvsem risba. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav v domačem in mednarodnem prostoru. Deluje tudi na področju grafičnega oblikovanja in kuriranja videoumetnosti. Od leta 2015 je strokovna sodelavka Postaje DIVA, arhiva umetniškega videa, filma in novomedijske umetnosti pri SCCA-Ljubljana.

Tia Čiček (1992) ima magisterij iz umetnostne zgodovine in je kuriral_a razstave na lokalni in mednarodni ravni ter vzpostavljal_a alternativne procese in sodelovanja, ki prevprašujejo kuratorstvo. Zaradi zanimanja za sodobno umetnost tako v širšem kot tudi v lokalnem kontekstu se je v letu 2018 udeležil_a tečaja Thinking With Works of Art pod mentorstvom Ruth Noack in Grace Samboh v sklopu International Summer Academy of Fine Arts Salzburg ter leta 2020 zaključil_a Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti. Od januarja 2020 deluje kot umetniška vodja Galerije Škuc od julija 2022 skupaj z Laro Plavčak in Urško Aplinc vodi Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti.

Ana Čigon (1982) ustvarja na področju umetniškega videa, filma in performansa. Njena družbenokritična dela naslavljajo teme, kot so zgodovinsko podreprezentiranost, spominjanje in javni spomeniki, LGBTQIA+ tematike, kritični pristop do neoliberalizma ipd. V dela pogosto vpleta elemente humorja, ironije in satire. Razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Kot videastka je prejela nagrado skupine OHO, njeni dokumentarni, eksperimentalni filmi in animacije pa so bili uvrščeni v tekmovalne programe številnih nacionalnih in mednarodnih filmskih festivalov.

________

Zahvala: Petra Hazabent, Miha Horvat, Marie Andrée-Pellerin, Petra Kolmančič, Peter Dobaj / Kulturni center Maribor, mag. Emica Antončič / založba Aristej, Knjižnica Tete Rosa / Pekarna Magdalenske Mreže, Amelia Kraigher in Alvina Žuraj / Založba *cf, Tanja Velagić / Založba Sophia, dr. Maja Pen, Živa Kleindienst, Irena Borić, Klara Drnovšek Solina in vsem ostalim posameznicam_kom, ki so posodile_i knjige za knjižnico.

Avtorstvo vizualije: Ana Čigon, Izklop dela, 2022