(#FokusFokus je serija tekstov, člankov, intervjujev, ki predstavlja enega izmed temeljev medijsko-arhivske platforme GT22)

Pripravil: Rostja Močnik

JANGWANI – SREDIŠČE REVŠČINE IN PREKARNOSTI ZRAVEN FINANČNEGA IN TRANSPORTNEGA CENTRA DAR ES SALAAMA

Jangwani, ki je znan tudi kot delta reke Msimbazi je ogromno poplavno področje v samem centru mesta Dar es Salaam, največjega mesta v Tanzaniji. Je v neposredni bližini finančnega in upravnega centra Poste ter največje tržnice v vzhodni Afriki, Kariakoo. V dolini reke Msimbazi živi približno dvesto tisoč ljudi, ki izkoriščajo rodovitno zemljo za kmetovanje, prodajajo pesek, ki ga naplavi voda, so mehaniki avtov, popravljalci čevljev in opravljajo podobne oblike prekarnega dela. Sam sem Jangwani obiskal trikrat, te obiske bom opisal in skozi njihovo prizmo poskusil predstaviti težave s katerimi se srečujejo prebivalci in prebivalke poplavnega območja delte reke Msimbazi.

Slika 1: Satelitska slika delte reke Msimbazi

Prvič sem bil v Jangwaniju novembra leta 2024. S tanzanijskim prijateljem sva šla do mehanika, ki je bil prijatelj njegovega očeta že od otroštva, da pregleda in popravi avto. Prijatelj mi je povedal, da so v Jangwaniju najcenejši mehaniki, vendar to še ne pomeni, da so manj kvalitetni, saj je očetov prijatelj diplomiran inženir. Na vprašanje zakaj diplomiran inženir živi v Jangwaniju, je odgovoril, da je imel nesrečo v življenju. Jangwani izgleda podobno kot večina afriških vasi. To naselje začne izstopati šele, ko ga primerjamo z bližnjimi stolpnicami in asfaltiranimi cestami bližnje Poste in Msasanija. Pogoste so majhne pritlične zgradbe iz lesa, pokrite z aluminijastimi ploščami in zelo malo zidanih zgradb. V notranjosti stavb so tla preprosto poteptan pesek, prebivalci in prebivalke nimajo urejenih sanitarij in prav tako ni tekoče vode v hišah. Kjer ni pozidano ljudje sadijo sadje in zelenjavo. Veliko je tudi živinoreje. Večina ljudi se ukvarja s priložnostnim delom, ki ga zagotavlja bližnje pristanišče in tržnica. Na primer, natovarjajo in raztovarjajo tovornjake, ki gredo v pristanišče ali pa iz pristanišča v ostale dele Tanzanije. Nekateri izdelujejo opeke ali pa kopičijo pesek, ki se uporablja kot gradbeni material. Veliko ljudi pregleduje smeti, ki jih naplavi reka. Naberejo kar je vredno in zažgejo preostalo. Zaradi bližine teh prodajnih, nakupovalnih in dostavnih središč, se je v tem prostoru razvila obrt, na primer tekstilna: izdelovanje in popravljanje oblek iz blaga, ki ga ljudje kupijo na trgu Kariakoo; servisiranje avtov, zaradi velikega neuporabljenega prostora, ki ga ponuja to območje; izdelovanje različnih izdelkov iz kovine, na primer rešetke za okna in vrata (nam se to zdi nenavadno in pretirano, ampak so v Tanzaniji na skoraj vsaki hiši), aluminijaste strehe in podobno. Ko sva prispela do mehanika, me je močno presunilo koliko otrok se uči za posel mehanika. Medtem ko je avto pregledoval mehanik, je prijatelj opazil nedelujoč smerni signal. Ustavil je dečka, ki ni imel več kot 12 let in mu v roko stisnil ekvivalent petdesetih centov. Čez nekaj časa se je otrok vrnil z novim delom in orodjem ter v parih minutah zamenjal luč. Prijatelj mi je razložil, da si revne družine ne morejo privoščiti šolanja otrok in jim zato zapovedo, naj se začnejo učiti poklica s katerim se lahko preživljajo, poleg tega pa še kaj zaslužijo in prispevajo k družinskim financam.

Na zračnem posnetku Dar es Salaama je dolina reke Msimbazi že na prvi pogled prepoznavna v gosto pozidanem mestu. Na sliki je jasno vidna mala reka, ki pa v deževnem obdobju, ki traja od marca do junija, poplavi celotno pozelenelo območje na sliki in včasih celo bližnja naselja. Zaradi narave teh poplav, ko voda čez noč naraste za več metrov je izguba življenj pogosta. Na primer leta 2011 je zaradi nenadnih poplav umrlo 49 ljudi (Lussuga Kironde, 2016, 315). Vsako deževno obdobje reka uniči lokalno infrastrukturo in popolnoma ustavi promet na cestah, ki vodijo skozi dolino, kar povzroči prometne zamaške na drugih cestah, ki vodijo do centra Dar es Salaama in do pristanišča. To je zaradi doline same, ki je v primerjavi z ostalimi deli Dar es Salaama v depresiji, vendar pa pretok vode v morje onemogočajo tone smeti in peska, ki jih voda vsako leto naplavi. Zato voda lahko po več dni stoji v dolini in povzroča preglavice (Kwayu, 2019, 17). V deževnem obdobju ostanejo nepoplavljene le hiše na vrhu hribčkov in na vrhu drugih dvignjenih točk. Večina prebivalcev in prebivalk se takrat izseli iz doline, saj izginejo vsi viri dohodka.

Drugič, ko sem obiskal Jangwani, sva s prijateljem šla tja prodat neko staro šaro. To so bile reči za katere bi rekel, da so za na odpad in klical kosovni odvoz, vendar me je prijatelj prepričal, da lahko za njih dobiva dober denar. Ko sva prispela v središče nelegalnega naselja v Jangwaniju, naju je pričakal distopičen pogled. Na eni strani so stali prebivalci in prebivalke naselja, ki so kričali in pobirali svoje premoženje in skušali rešiti kar še ni bilo uničeno. Na drugi strani pa je bila fronta policajev in vojakov oboroženih z mitraljezi in šibrenicami, uperjenimi proti prebivalcem in prebivalkam. Za fronto policajev in vojakov je bilo malo morje delavcev, ki so po hitrem postopku podirali prebivališča in trgovine ter ostala delovna mesta lokalnega prebivalstva. Ko sem poskusil dogajanje posneti in poslikati, so mi to preprečili tako policaji kot lokalni prebivalci in prebivalke. Na tej točki naju je našel prijateljev mehanik, ki naju je odpeljal stran od centra dogajanja na prostor, kamor je premaknil svojo delavnico. Medtem ko je delal, mi je razložil, da so prebivalci in prebivalke na to navajeni in so v resnici to že pričakovali. Očitno tako akcijo policija pripravi vsako leto pred manjšim poplavnim obdobjem, ki je okoli decembra in včasih tudi poplavi dolino Jangwani. Povedal mi je, da redki prebivalci in prebivalke zapustijo to območje v času prvega deževnega obdobja, saj nimajo nikamor iti, poleg tega pa deževje redko ustavi delo. Zato preprosto obnovijo podrta bivališča in upajo, da jih prihajajoče poplave ne bodo spet podrle. Mehanik se je tudi pohvalil, da je on in njegova delavnica dobro skrita in zato ga policija ne nadleguje. Lepo sva se mu zahvalila za pomoč in šla naprej prodajat svojo robo. Prijatelj je odprl vrata prtljažnika avta in čakala sva, dokler ni do naju prišel nek starejši gospod. Gospod si je stvari ogledal in je hotel kupiti le stare avtomobilske gume. S prijateljem sta začela barantati, dokler se nista dogovorila za primerno ceno. Gospodu sva pomagala nesti gume do njegove delavnice, kjer sem izvedel, da iz odpadnih gum izdeluje vrvi, gumice za lase, sandale in podobno. Za zahvalo za pomoč nama je ponudil čaj. Ko smo ga spili sva se zahvalila in se odpeljala domov.  

Po analizi vladnih ukrepov v dolini reke Msimbazi, je očitno, da poskušajo prebivalce in prebivalke tega območja pregnati z metodo korenčka in palice. Palico sem že predstavil v prejšnjem odstavku- sezonsko zatiranje in nadlegovanje prebivalstva v upih, da bi zapustili svoje domove. Zdaj pa bi se dotaknil še metode korenčka. Leta 2011 je reka Msimbazi povzročila eno od hujših poplav v zadnjih desetletjih (Enotna republika Tanzanija, 2021, 40). V poplavah je izgubilo življenje vsaj 49 ljudi, nastala materialna škoda pa je tudi omembe vredna (Kironde, 2016, 315). V sledečih letih je oblast poskušala z metodo korenčka premamiti prebivalce in prebivalke Jangwanija, da bi zapustili dolino. Vlada jim je namenila zemljo izven mesta, kjer bi si lahko zgradili nova bivališča, poplavno območje pa je razglasila za »Območje posebnega načrtovalnega interesa«. Metoda korenčka ni bila posebej uspešna, saj sta od 680 gospodinjstev v dolini sprejeli ponudbo nadomestne zemlje le 102 gospodinjstvi. Zato je leta 2015 vlada zaostrila svoj pristop in začela uporabljati še metodo palice. Na podlagi novega Zakona o varstvu okolja so začeli podirati hiše v dolini in nasilno izseljevati prebivalstvo. Pozneje se je izkazalo, da to izseljevanje ni bilo zakonito in celo, da so lastniki vsaj 20 podrtih objektov imeli certifikat lastništva in bivalno dovoljenje (prav tam, 315-316). Poleg tega je tudi odločitev o območjih v poplavni nevarnosti pristranska, saj so raziskave odkrile, da so v poplavnem območju tudi drugi deli mesta, kot na primer gosto naseljene Ilala, Makumbusho ter Mchikichini in celo Upanga, ki je znana kot bogat del mesta. V sledečih letih se je vlada odločila za drugačno strategijo in je začela razvijati načrte za razvoj protipoplavne arhitekture v dolini, ki bi omogočala gradnjo poslovnih in bivalnih objektov.  

Tretjič, ko sem obiskal dolino Jangwani, sva s prijateljem proti koncu marca hotela iti v bližnji Msasani. Prijatelj se je odločil, da greva skozi Jangwani, saj je hotel na poti še kupiti rezervne dele za očetov avto. Ko sva se začela spuščati v dolino, sva hitro ugotovila, da prehod skozi Jangwani ne bo mogoč. Cela cesta je bila vsaj en meter pod vodo in razen posameznih hribčkov, ki so kukali iz vode, je bilo stanje v celi dolini razmeroma enako. Razen najbolj sposobnih terenskih vozil, so se vsi avti, motorji in tricikli obračali in iskali alternativne poti do svojih destinacij. Celo moj prijatelj se je začudil, češ, da je zgodaj v letu za tovrstne poplave in da bodo očitno letošnje zelo hude. Poklical je očeta in mu pojasnil, zakaj ne bo dobil svojih reči, ta pa mu je naročil, da se dobi z mehanikom in ga vpraša, če kaj potrebuje. S prijateljem sva se obrnila in šla po drugi poti, medtem pa se je on zmenil z mehanikom za kosilo. Ko smo skupaj jedli, je mehanik pojasnil, da je življenje v Jangwaniju tako rekoč šlo v »time-out«. V času poplav se veliko ljudi odseli v ruralno Tanzanijo, če imajo tam družino, ali pa kam drugam v Dar es Salaamu, saj v Jangwaniju ni več možnosti zaslužka. Poleg tega postane dolina še bolj škodljiva zdravju, kot je sicer že. Ker se v Jangwaniju nabirajo odpadne vode iz celega mesta, z njimi pa pride ogromno smeti, ki jih naplavi v Jangwaniju. Za nekatere prebivalce in prebivalke je to vir preživetja, vendar pa smeti tudi zastrupljajo stoječo vodo in zemljo pod njo. Raziskave so odkrile, da je pH vode 12 (standard čiste vode je 8,5), v vodi je prisoten krom VI, ki je izjemno strupen element; poleg tega pa so v vodi tudi sledi iztrebkov, kar pomeni, da glede na WHO standarde, voda in zemlja na kateri voda stoji nista primerni za kmetijstvo (Enotna republika Tanzanija, 2021, 45). Mehanik nama je povedal, da bo ostal v svojem domu v Jangwaiju, dokler bo mogoče prebroditi do nasprotnega brega in dokler voda ne bo dosegla njegovega doma. S prijateljem sva ga posvarila, da bi nenadna poplava in dvig vode skoraj zagotovo pomenila njegovo smrt, vendar je na to le skomignil in rekel, da to dela že leta. Pohecal pa se je še, da je zdaj mehanik na klic, podobno kot dostavne službe. Na koncu je dodal, da če se poplave hudo poslabšajo, načrtuje obiskati svojo družino na severu Tanzanije. Zatem sva mu zaželela srečo in smo se poslovili.

Kot sem že omenil ima tanzanijska vlada načrte za rehabilitacijo poplavnega območja doline reke Msimbazi. Glavni razlogi za poplave so naplavljanje peska in smeti, ki ovirajo neprekinjen tok vode v ocean in povečan pretok vode v deževnem obdobju ter nezadostna infrastruktura, ki bi omogočala neprekinjen tok vode (Kwayu, 2019). Leta 2021 je tanzanijska vlada objavila načrt za gradnjo infrastrukture, ki bi rehabilitirala to območje in tako predstavila novo strategijo boja proti naravnim nesrečam, ki so pogoste v deževnem obdobju. Gradnja potrebne infrastrukture naj bi trajala pet let in bi prenovila vodne poti in dodala nove, da lahko voda neprekinjeno teče v ocean. Poleg tega bi gradili novo infrastrukturo, ki bi preprečila erozijo peska iz notranjosti, ki ga reka potem odnaša v dolino Jangwani in ovira tok vode. Poleg tega pa naj bi tudi zgradili ceste in mostove, ki jih dvignjena raven vode ne bi poplavila. Prav tako naj bi začeli urejati problem smetenja in pomanjkanja infrastrukture in sistemov, ki bi omogočali odvoz smeti in recikliranje. Trenutno prebivalci in prebivalke smeti zažigajo, ali pa jih mečejo v reke, ki pa te smeti prinašajo v Jangwani ali pa neposredno v ocean. Če bi uredili problem nenadzorovanega smetenja, bi občutno izboljšali kvaliteto zraka in zemlje na potencialnih kmetijskih površinah. Če bi ta projekt uspel, bi si priborili novo zemljo, ki bi jo lahko uporabili za javne ali privatne projekte. Leta 2024 so začeli s projekti, ki bi začeli omogočati to prihodnost za poplavno območje reke Msimbazi. Prvi projekt te strategije je tako imenovani »most čez Jangwani«. Prilagam skico načrtovane končne podobe tega projekta.

 Slika 2: Skica končane podobe »mosta čez Jangwani«

Kot vidimo na skici ta projekt vključuje le dvig regionalne ceste na temelje, kar bi  preprečilo poplavljanje ceste v deževnem obdobju in bi tako ta pomembna transportna pot ostala odprta. Težava je, da klub obljubam posodobitve infrastrukture, ki bi preprečila poplave, je to prvi in edini projekt, ki se je v sklopu tega projekta začel graditi. To pa je projekt, ki ne služi interesom prebivalcev in prebivalk Jangwanija ali pa celo ostalim prebivalcem in prebivalkam Dar es Salaama. V času deževnega obdobja, ko je cesta, ki vodi skozi Jangwani zaprta, prebivalci in prebivalke preprosto uporabljajo druge poti, da dosežejo svojo destinacijo. Za kapital pa zaprtje te ceste predstavlja veliko težavo, saj vodi neposredno iz pristanišča v Dar es Salaamu do glavnega mesta Tanzanije, Dodome in drugih velemest kot so Morogoro, Iringa, Mbeya in tako naprej. Ta projekt ne vključuje niti gradnje infrastrukture, ki bi speljala vodo mimo doline, ali pa ustvarila vodotoke, ki se stekajo v morje. Sodeč po temu projektu, se tanzanijska vlada ne zanima za tegobe prebivalcev in prebivalk doline reke Msimbazi, ampak je svoje interese uskladila z interesi kapitala. To pomeni, da se življenjski pogoji prebivalcev in prebivalk Jangwanija ne bodo izboljšali, ali pa jih bo vlada spet poskušala pregnati iz področja, da ga lahko nameni stanovanjskim in gospodarskim objektom.

Dolina reke Msimbazi leži med gospodarskim središčem in transportnim središčem Tanzanije. Ljudje, ki nimajo možnosti zaposlitve, se naselijo tam v iskanju dela in boljšega življenja. Te ljudje so najnižji in najbolj zapostavljen družbeni razred Tanzanije, vendar pa v nasprotju s pričakovanji, ne prejemajo državne pomoči, ali vsaj delne denarne ali materialne podpore. Te ljudje so prepuščeni svojim metodam preživetja in so zato tudi skeptični do državnih projektov, saj vejo, da te projekti niso za njihovo dobro, ampak bodo sčasoma zaradi njih izgnani iz svojih domov.

Viri:

Daniel Kwayu, »Examining the Nature of a Floodplain Using GIS Open Data: A Case Study of Jangwani Floodplain Terrain in Dar Es Salaam, Tanzania«, Journal of Geography and Earth Sciences, vol. 7, št. 2 (2019): 15-25. https://doi.org/10.15640/jges.v7n2a2

Enotna republika Tanzanija, The Msimbazi basin development project, 2021.

Jospeh Mukasa Lusugga Kironde, »Governance Deficits in Dealing with the Plight of Dwellers of Hazardous Land: The Case of the Msimbazi River Valley in Dar es Salaam, Tanzania«, Current Urban Studies, 4 (2016): 303-328. http://dx.doi.org/10.4236/cus.2016.43021

Francis Kajubi, »TanRoads says Jangwani bridge construction works in the offing,« IPP media, september 27, 2024, https://www.ippmedia.com/the-guardian/business/read/tanroads-says-jangwani-bridge-construction-works-in-the-offing-2024-09-26-193827