FokusFokus_17: Od dela se umira – Huxtrlove MRTVOZORNICE

(#FokusFokus je serija tekstov, člankov, intervjujev, multimedijskih dokumentov, ki predstavlja enega izmed temeljev medijsko-arhivske platforme GT22)

Kaj je to pravzaprav?

Ta korespondenca, ki bo 1. maja 2025 objavljena kot pogovor, predstavitev in serija vprašanj ter kot vzpostavitev arhiva v seriji »FokusFokus«, odpira pomembna vprašanja o vlogi mrtvozornic, delovanju konzilijev in detekciji kriminala v umetnosti.
Mrtvozornice so simbolične figure, ki opozarjajo na “mrtvo stanje” dela, umetnosti in družbe.

O interdisciplinarnem pristopu oziroma kaj pravzaprav je Konzilij za detekcijo kriminala v umetnosti?

Konzilij za detekcijo kriminala v umetnosti – Konzilij, ki deluje v okviru interdisciplinarnega laboratorija GT22 – iLabGT22 in Ambasade Svetlane Makarovič – ASM, je strokovno omizje, ki analizira in razkriva kriminalne prakse v umetnosti in širše družbene nepravilnosti. Iniciirala ga je Aphra Tesla in deluje skozi projekt Kenotaf, ki se ukvarja z varstvom spomina, etiko in kulturno dediščino.

Sedež Konzilija je v okviru iLabGT22 in ASM omogoča povezovanje umetnosti, družbe in kazenskega prava v iskanju odgovorov in v funkciji družbene odgovornosti.

Kaj dela Konzilij za detekcijo kriminala v umetnosti na praznik dela?

Ob prazniku dela Konzilij opozarja na družbene in kulturne probleme, ki se kažejo tudi v obliki vandalizma in skrunitve kulturnih spomenikov – kulturne dediščine.

V luči prihajajočega referenduma v Sloveniji Konzilij detektira in analizira družbene napetosti, ki se odražajo v odnosih do dediščine, dela in skupnosti.

Oziroma ob letošnjem prazniku dela Konzilij sanira grob dobrotnice Kreglove matere – simbolično obnavlja spoštovanje do dela, solidarnosti in kulturne dediščine, ki jo vandalizem in pohlep ogrožata. Ta dejanja so apel k morali človeka, zaščiti pravic mrtvih in ohranjanju kulturnega spomina, hkrati pa opozarjajo na širše družbene probleme, ki jih je treba zaznati.

Povezava z aktualnim primerom in širšim kontekstom?

Zadnji primer skrunitve groba Kreglove matere je jasen signal o problemih, ki presegajo zgolj posamezno dejanje – odpira vprašanja o:

Kulturni dediščini in pravicah mrtvih: Pokopališča so pomemben del naše kulturne dediščine, zaščiteni kot kulturni spomeniki, ki ohranjajo kolektivni spomin in identiteto skupnosti. Vsak poseg vanje je tudi poseg v zgodovino in spomin.
Morali in etiki človeka: Spoštovanje do mrtvih in njihovih grobov je temeljna etična in moralna vrednota, ki odraža spoštovanje do življenja, skupnosti in solidarnosti.
Kazenski zakonodaji: Skrunitve grobov in nezakoniti posegi v kulturne spomenike so kazniva dejanja, ki zahtevajo ustrezno pravno zaščito in sankcije.

Posvetitev Konzilija saniranju grobov za praznik dela razumemo kot večplasten simbolični akt:

Obnova spomina in zgodovine: Saniranje grobov pomeni dobesedno in simbolično obnovo spomina na posameznike in dogodke, ki so oblikovali našo preteklost. To je opomin na pomembnost zgodovinskega spomina v sedanjosti.
Opozorilo na družbene vrednote: Z delom na grobovih Konzilij poudarja vrednote, kot so spoštovanje, solidarnost in skrb za skupnost. Saniranje groba dobrotnice je tako neposredna kritika družbe, ki pozablja na te vrednote.
Kritika komercializacije in pozabljanja: Praznik dela s tem dobi novo dimenzijo – ne le praznovanje dela, ampak tudi kritika družbe, ki je usmerjena le v potrošnjo in pozablja na pomembnost spomina in zgodovine.
Akcija za ozaveščanje: Saniranje groba-ov postane javna akcija, ki opozarja na problematiko vandalizma, zanemarjanja kulturne dediščine in potrebe po boljši skrbi za pokopališča.
Politična izjava: V luči prihajajočega referenduma je saniranje grobov politična izjava, ki opozarja na vrednote, ki jih je treba ohraniti in braniti.

————————————————————————————————————–

Pod črto: Konzilij ustvarja močan estetski in simbolični apel k družbeni odgovornosti in spoštovanju preteklosti.

In zakonodaja v zadnjem primeru:

Oviranje pogreba in skrunitev groba
312. člen
(neuradno prečiščeno besedilo)

(1) Kdor ovira, prepreči ali moti pogreb, se kaznuje z zaporom do enega leta.

(2) Enako se kaznuje, kdor neupravičeno prekoplje ali razdre grob ali kakšen drug kraj, na katerem so pokopani umrli, ali ga sicer hudo oskruni.

(3) Če dejanja iz prejšnjih odstavkov storita dve ali več oseb ali če sta bila oskrunjena dva ali več grobov, se kaznujeta z zaporom do treh let.

Uradni list RS, št. 50/2012 z dne 29. 6. 2012: 312. člen KZ-1

Ter viri:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Praznik_dela

https://fran.si/iskanje?View=1&Query=konzilij

https://zakonodaja.com/zakon/kz-1/312-clen-oviranje-pogreba-in-skrunitev-groba