(#FokusFokus je serija tekstov, člankov, intervjujev, ki predstavlja enega izmed temeljev medijsko-arhivske platforme GT22)

Kratek email dialog ob razstavi »Gradili smo igrišče, nastala je skupnost«, prostor_i, maj 2026

Sara, če v brskalnik vpišeš “fokusfokus gt22” prideš do različnih tekstov serije, ki se jo pripravlja in se jih objavlja na www.gt22.si

če si za in če imaš čas, bi morda spodnja vprašanja lahko postala nov fokusfokus – mislim, da že št.23.

upam, da se beremo. vse dobro, mh.  

se lahko z enim, dvema stavkoma predstaviš?

katera generacija si?

kakšna generacija si?

kje v mestu ob Dravi si odraščala?

kje in kaj se šolala, študirala?

si lokacijo bivanja v času študija zamenjala?

kako si prišla v stik z i – infotočko – postorom_i?

kaj ti ta prostor predstavlja?

kje je bil, kako je, kako ga vidiš v prihodnje?

in od kod ideja za trenutno razstavo v i-ju?

bi lahko trenutno postavitev na kratko opisala?

kaj bi rekla, da želiš kot kuratorica oziroma da se želi z njo sporočit?

govora je o skupnosti. kako vidiš, kako razumeš skupnost, skupnosti?

kako bereš to vašo skupnost in skupnosti okoli sebe?

kako je razstava vplivala na vašo skupnost?

kaj bi lahko bil naslednji korak v kontekstu te razstave?

kaj v kontekstu te skupnosti in skupnost-i v i-ju?

in… kako bi nadaljevala tale dialog?

imaš ti kakšno vprašanje?

ojla Miha. 

odgovarjam.

se lahko z enim, dvema stavkoma predstaviš?
sem nekdo z veliko vprašanji in nekaj začasnimi odgovori, ki se navadno preobrazijo v druga vprašanja.

katera generacija si?
tista prehodna, zabrisana meja med milenijci in generacijo z.

kakšna generacija si?
preblizu sem, da bi jasno videla.

kje v mestu ob Dravi si odraščala?
povečini na obrobjih mesta, na prostranih travnikih okoliških gričev, iz katerih sem opazovala vrvež doline. danes k tej perspektivi aktivno težim v pokrajinah znotraj sebe.

kje in kaj se šolala, študirala?
moja prva izbira je bil študij aplikativne kineziologije v Kopru, ki sem ga zgodaj prekinila. po nekaj letih premora in raziskovanja sem se preusmerila v študij vizualnih komunikacij v Ljubljani.

si lokacijo bivanja v času študija zamenjala?
bila sem na izmenjavi v Portu (PT).

kako si prišla v stik z i – infotočko – postorom_i?
udeležila sem se vodstva po razstavi MFRU in eden od kuratorjev me je povabil na dogodek, ki se je odvijal kasneje tistega dne v infotočki. 

kaj ti ta prostor predstavlja?
v celoti ga doživljam kot stičišče – točko prepleta različnih idej, disciplin, interesov, ljudi, mnenj, … kadar pa neobremenjeno opazujem notranjost prostora, mi s svojo razvejanostjo predstavlja uganko. sprašujem se, katere meni še nepoznane vsebine nosi in katere od njih se bodo pripele na podlago.

kje je bil, kako je, kako ga vidiš v prihodnje?
nosi sledove preteklih življenj in veseli me, da se jih upošteva kot podlago za nadaljnje zgodbe. da se jih ne briše, skriva, ampak ustvarja z … kot kolaž.

in od kod ideja za trenutno razstavo v i-ju?
v zadnjem desetletju od blizu spremljam spontano razvijanje skupnosti, ki živi za zimo na lokalnem hribu. sama nisem odraščala tesno povezana s snegom, zato njihov proces vidim iz druge perspektive. v navdih mi je biti priča tako iskrenemu kolektivnemu prizadevanju za šport, naravo in sodelovanje.

bi lahko trenutno postavitev na kratko opisala?
slike različnih avtorjev so med seboj pomešane in skoncentrirane v kot – stojijo skupaj. zraven simbola skupnosti je namen tudi ta, da postavitev združi obiskovalce razstave in aktivira interakcijo med njimi.

kaj bi rekla, da želiš kot kuratorica oziroma da se želi z njo sporočit?
želim izpostaviti primer dobre prakse samoniklega razvoja skupnosti na lokalnem območju, ki je omejitve niso zadušile, ampak so njene člane izurile v ustvarjalnem razmišljanju in utrdile njihove medsebojne vezi.

govora je o skupnosti. kako vidiš, kako razumeš skupnost, skupnosti?
zame je skupnost nekaj živega, večno spremenljivega. povezuje posameznike iz različnih ozadij in zahteva neprestano komunikacijo, prilagajanje, izmenjavo znanj, transparenco, prevzemanje odgovornosti, sodelovanje in sprejemanje raznolikosti. odpira prostor, krepi, spodbuja, omogoča rast, spreminja in se dotika mej.

kako bereš to vašo skupnost in skupnosti okoli sebe?
kot nekaj trdnega, temeljnega, nujnega in obenem nesamoumevnega.

kako je razstava vplivala na vašo skupnost?
zdi se mi prezgodaj za odgovor.

kaj bi lahko bil naslednji korak v kontekstu te razstave?
razmišljam o razširitvi na ne-snežne sezone leta, ki so mi bližje.

kaj v kontekstu te skupnosti in skupnost-i v i-ju?
in… kako bi nadaljevala tale dialog?
imaš ti kakšno vprašanje?

hvala in dobro bodi, Sara