(Z)GRADIMO

Četrtek, 21. november ob 17.00 // Knjižnica.GT22

Četrtek, 21. november ob 18.30 // Knjižnica.GT22

.

Predavanji sta del cikla (Z)gradimo, ki ga na temo stanovanjskih zadrug izvaja Pekarna magdalenske mreže.

.

Vstop prost.

.

V četrtek, 21. 11. 2019, vas ob 17.00 vabimo v knjižnico GT22 na predavanje Karoline Babič iz Centra za alternativno in avtonomno produkcijo o zadružnem gibanju in stanovanjskih zadrugah kot alternativnem, skupnostnem načinu bivanja.

Dr. Karolina Babič iz Centra za alternativno in avtonomno produkcijo (CAAP) bo na predavanju razložila osnovne pojme zadružnega gibanja. Na kratko bo pojasnila, kaj je zadruga, kako deluje, kaj so njene prednosti in katera so načela, ki jim zadruge sledijo. Več časa pa bomo namenile_i stanovanjskim zadrugam kot skupnostnim načinom bivanja. Predstavljeni bodo primeri dobrih praks iz tujine ter pravni okvirji, specifike vzpostavitve in upravljanja stanovanjskih zadrug pri nas. Dotaknile_i se bomo načinov sodelovanja članic_ov znotraj stanovanjske zadruge in faz vzpostavitve ter ključnih deležnikov, ki so za le-to potrebni. Govorile_i bomo o prednostih stanovanjskih zadrug in možnih načinih realizacije (obnova, novogradnja, neprimerna stanovanja, skupinski nakupi) ter različnih oblikah udeležbe članov_ic v stanovanjskih zadrugah. V obziru trenutne politične, družbeno-ekonomske situacije pri nas bo predstavljeno, da posameznik_ca stanovanjsko vprašanje težko razreši sam_a ter da se kot eden ključnih odgovorov kaže ravno v združevanju posameznic_kov v skupnost, ki je kolektivno zmožna bolje rešiti probleme.

Karolina Babič je doktorica filozofskih znanosti, v svoji disertaciji je obravnavala tematiko dela in delavca v sodobnih produkcijskih procesih. Njeno delo je pretežno posvečeno vodenju Centra alternativne in avtonomne produkcije (Združenje CAAP, so.p.), ki velja za eno pomembnejših organizacij na področju zadružništva pri nas. Temeljno področje njenega praktičnega udejstvovanja v zadnjih petih letih je področje socialne ekonomije in lokalnega razvoja. Njena teoretska zanimanja pa se tičejo razmerja med etiko, politiko in ekonomijo ter teoretskih podlag novih ekonomskih praks, zadružništva, socialne ekonomije nasploh ter družbenega inoviranja. Je predavateljica na Fakulteti za uporabne in družbene študije Doba Maribor za področje »socialne ekonomije«. Že skoraj dvajset let je aktivna v različnih družbeno-kulturnih iniciativah. Piše poljudne, strokovne in znanstvene članke ter sodeluje v javnih diskusijah in strokovnih razpravah o relevantnih družbenih vprašanjih.

.

.

Kako se v stanovanjsko zadrugo povezujejo v Ljubljani

V četrtek, 21. 11. 2019, vas ob 18.30 vabimo v knjižnico GT22  na predstavitev ljubljanske stanovanjske zadruge Zadrugator. Govorile_i bodo o svojem organiziranju z namenom izgradnje alternativne oblike bivanja onkraj pasti lastništva in profitnega najema.

Člani_ce stanovanjske zadruge, ustanovljene leta 2016 v Ljubljani bodo predstavile_i na kak način so se organizirale_i z namenom zgraditi alternativno obliko bivanja onkraj pasti lastništva in profitnega najema ter da bi združene_i lahko podajale_i zahteve za dostojna in dostopna stanovanja za vse. S širjenjem znanja in kampanjami se tako borijo za izboljšanje razmer na stanovanjskem področju. Poudarjen bo pomen organiziranja od spodaj, ki krepi posameznico_ka in skupnost kot celoto. Zadrugo bodo predstavile_i kot osnovni model povezovanja za boljše bivalne pogoje ter solidarnostne sisteme, ki se znotraj nje razvijajo. Govorili bodo o pilotnem projektu, za katerega si prizadevajo, da se bodo po njem lahko zgledovale druge zadruge, ter da jim uspe vzpostaviti strukturno okolje na ravni občin in države, kar bi lahko olajšalo izvajanje drugih zadružnih projektov. Opisane bodo izkušnje in kako zelo pomembna je podpora mesta, občine in Javnega stanovanjskega sklada in da tudi banke igrajo ključno vlogo pri kreditiranju gradnje, pomembno pa bi bilo, da banke kot v tujini začnejo zaupati v ta model ter prizadevanja, da se v zakonu definira kaj je najemniška zadruga, kakšne so njene pravice in dolžnosti. Poudarjeno bo, zakaj je pomembno, da je zadruga medgeneracijska skupnost, povezana z lokalnim okoljem.

Zadrugator je stanovanjska zadruga, ustanovljena za zagotavljanje cenovno dostopnega in kakovostnega bivanja v Ljubljani. Zadružništvo je oblika demokratičnega in skupnostnega upravljanja s stanovanji, ki gradi na moči združevanja dela in virov ter sledi načelom pravičnosti, participacije, solidarnosti in ekologije. Promovira obliko bivanja, za katero verjamejo, da mora v prihodnje postati ključen model stanovanjske preskrbe. Njihov drug, a enako pomemben cilj je organiziranje zahtev za dostojna in dostopna stanovanja za vse. Vse več ljudem je pravica do bivanja v kakovostnem stanovanju kratena zaradi vseprisotne profitne naravnanosti in umika države iz stanovanjske preskrbe. S širjenjem znanja in kampanjami se borijo za izboljšanje razmer na stanovanjskem področju. Verjamejo, da sta za zagotovitev boljših stanovanj ključnega pomena organiziranje od spodaj, ki krepi vsakega_o posameznika_co in skupnost kot celoto, ter združevanje v zadruge kot osnovni model povezovanja za boljše bivalne pogoje.

Deli
PROGRAM
17. 06. - 19.00 // Ustvarjanje gozdnega vrta // predavanje
Vstop: prost
18. 06. - 18.00 // Ambasada Svetlane Makarovič: Zmrznjen alpinist // razstava
Vstop: prost
18. 06. - 20:00 // Festival migrantskega filma: Ethbet! // film
Vstop: prost

 

VIRTUAL TOUR GT22

Ostali prispevki

Dobre prakse
Jernej Trebežnik o umetniških delih in teorijah merjenja njihove umetnosti.
Dobre prakse
Jernej Trebežnik o absurdnosti merjenja delovnega časa v umetnosti.
Dobre prakse
Minimalno kartiranje scene kot relacionarnega in dinamičnega polja, ki se oblikuje skozi boje.
Dobre prakse
Brezkompromisni spust v eksperimentalne poizkuse in iskanje novih glasbenih vsebin, tem in oblik.
Dobre prakse
»Umetnik je inovator prostorov. Oblikuje in uteleša prostore, ki so bili pred tem nemogoči, nezamisljivi …«
Dobre prakse
Brezkompromisni spust v eksperimentalne poizkuse in iskanje novih glasbenih vsebin, tem in oblik.
Dobre prakse
Visoke grede so zadnja leta postala resen hit med vrtičkarji.
Dobre prakse
Podpisan obrazec lahko oddate tudi v GT22. Podpisi se zbirajo do 20. maja.