Fotografska razstava “Pasolini in nogomet” v avliGT22 in v prostoru_i se navezuje na mojstrovo razumevanje športa kot “zadnje sakralne reprezentacije sodobnosti”. Postavitev razstave ponuja redko dostopen vizualni projekt o enem ključnih evropskih umetnikov 20. stoletja, ki odpira nove interpretacije njegovega odnosa do športa, umetnosti in družbe.

Skupaj s spremljevalnimi dogodki razstave in kasnejšim celoletnim diskurzivnim programom se začenja premišljeno in vsebinsko zaokroženo raziskovanje presečišča vizualne umetnosti, športa, filmske kulture in družbe. 

Kustus zbirke fotografij:  Piero Colussi  

Koncept in organizacija programa:  Rene Puhar, Miha Horvat

Otvoritev  +  javno vodstvo:  6. 6. ob 18:00

Razstava bo na ogled vsak dan med 16:00 in 19:00 in po dogovoru.

Dodatni dogodki v času Festivala Lent:

26. 6. ob 18:00 javno vodstvo
27. 6. ob 18:00 javno vodstvo   /   ob 19:00 pogovor z gosti »Kaj bi na ta mundial rekel Pier Paolo Pasolini?«   /   ob 21:00  “Nogomet kot skupna izkušnja” (skupni ogled prve tekme šestnajstine finala)
28. 6. ob 18:00 javno  vodstvo  +  zaključek razstave

Več o spremljevalni dogodkih razstave in celotnem programu bo najavljeno kmalu!

Razstava je nastala ob podpori Ministrstva za kulturo

Za produkcijo skrbi Ustanova Fundacija Sonda + iLabGT22 v sodelovanju z Društvom za razvoj filmske kulture in Festivalom Lent

Partnerji so Cinemazero iz Italije, Kinoatelje ter Zavod GO! 2025 Nova Gorica 

The post PASOLINI IN NOGOMET appeared first on GT22.

Lokacija:  avlaGT22

Datum otvoritve:  26. 3. ob 18:00    

Zavod Exodos Ljubljana je v sodelovanju z Atelier d’initiation Kienta v Bobo-Dioulassu (Burkina Faso) izvedel umetniški gledališki projekt, katerega vodja je multidisciplinarna umetnica Inti Šraj. V proces so bili vključeni otroci lokalne skupnosti, ki so skupaj z umetniško ekipo raziskovali pomen maske kot prostora transformacije, kot magičnega elementa, ki posamezniku omogoča vstop v drugačno stanje zavesti – prostor, kjer se lahko razkrije notranja avtentičnost, prepoznajo lastne kvalitete in utelešijo želene življenjske moči.

Otroci so skozi niz igralskih vaj in umetniško-terapevtskih pristopov ustvarili risbe, ki so kasneje služile kot osnova za izdelavo posameznih mask. Pri fizični izdelavi mask je vizualna umetnica iz Baskije Ixone Ormaetxe sodelovala z umetnico Inti Šraj, pri čemer sta skupaj z otroki razvijali posamezne elemente in oblike mask. Maske niso bile zgolj vizualni predmeti, temveč živi simboli – vmesniki med notranjim svetom posameznika in skupnostjo, v kateri živi. Svoje polno življenje so zaživele v končni predstavi projekta Kienta, kjer so se preobrazile v izraz kolektivne imaginacije in moči skupnosti.

Celoten proces je dokumentiran z video in foto zapisom visoke umetniške kakovosti Boruta Bučinela, ki skupaj z otroškimi risbami in zvočnimi posnetki sestavlja avdio-vizualno inštalacijo. Ta obiskovalca za trenutek postavi na afriško šolsko dvorišče – v prostor igre, raziskovanja in skupnosti.

Inštalacija v avliGT22 deluje kot povabilo k potopu v senzorični in sporočilni svet, ki razširja obzorja, spodbuja empatično doživetje in odpira univerzalna vprašanja o identiteti, avtentičnosti ter moči umetnosti pri oblikovanju skupnosti.

Več na https://www.exodosljubljana.si/maske

The post MASKE appeared first on GT22.

   

The post AKT: figura, askeza in perverzija appeared first on GT22.

Pridružite se mi na otvoritvi samostojne razstave Zemljevid spominov.

V sredo, 5. novembra 2025, ob 18. uri.
V avli GT22 (vhod z Židovskega trga, Maribor).

Skozi meandre spominov nas bo s šarmom popeljal Miha Horvat.

Mojstrsko tehnično podporo je zagotovil Simon Sedmak.

Zvokovna podpora in medijski partner je Radio MARŠ.

Prosimo, da s seboj prinesete vašega pametnega sopotnika – telefon s QR bralnikom in najljubše slušalke. Sta namreč ključa do skritih zgodb, ki jih razkriva Zemljevid.

Sprehod po Zemljevidu spominov bo možen vsak delovnik med 13.00 in 16.00 vse do 14. 11. 2025.

To doživetje ne bi bilo mogoče brez vseh, ki so mi zaupali delček svojega življenja, še posebej srčnih stanovalcev Doma Danice Vogrinec.
Hvala tudi podjetju Mikro+Polo d. o. o., za velikodušno podporo in dobavo gojilnic spominov.

Projekt sofinancirata Mestna občina Maribor in Ministrstvo za kulturo.

Pozdravljam Vas, Maja Pegan.

The post ZEMLJEVID SPOMINOV appeared first on GT22.

Otvoritev razstave: 11. 9. 2025, ob 20.00, AvlaGT22 // V okviru Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije

Vstop: prost

Razstava Strigu migu je odprta 12. in 13. 9. med 10. in 18. uro ter 15.–20. 9. med 16. in 18. uro.

Razstava ni kronološki pregled lutkovnih predstav niti promenada čednih lutkic. Gre bolj za poskus prikaza raznolikosti ustvarjanja in raziskovanja papirja kot osnovnega materiala – od majhnih gibljivih figuric do velikih grotesknih mask. Te kreature iz različnih obdobij, raznih tehnik in papirnih tehnologij na razstavi zaživijo v svežih kombinacijah, z novimi pomeni in tudi družbenokritičnimi konotacijami. Gre za prikaz avtorskega pristopa, predelovanja, preoblikovanja, rekontekstualizacije, reciklaže in reinterpretacije, kar je tako prostodušno dovoljeno in omogočeno predvsem neodvisnim ustvarjalcem. Šteje le kreativnost, ne glede na kontinuiteto, uspešnost in tradicijo. Vsaka produkcija, figura in scenografija ni vselej do kraja izpiljena. Vsaka zase pa je poglavje v 45-letnem procesu popolnoma avtorskega ustvarjanja. Le-to se je začelo v začetku osemdesetih let v osnovnošolskem krožku na Primorskem, potem pa nadaljevalo z izvirnimi muzikaličnimi papirnatimi miniaturami v belem kvadratu, ki so gostovale na festivalih po vsem svetu ter na domačih ulicah, odrih, v učilnicah in drugih kontekstih (kot predstave, delavnice, scenografije, prostorske postavitve …). Ustvarjalni zagon še vedno ne popusti; zadnjih dvanajst let v sodelovanju s partnerico Sanjo Fidler – predvsem z velikimi protestniškimi kreaturami in transparenti na ulicah in trgih, in sicer proti družbenim krivicam in proti zlorabi oblasti.

Razstava Strigu migu (GT22) je odprta 12. in 13. 9. med 10. in 18. uro ter 15.–20. 9. med 16. in 18. uro.

The post Strigu migu appeared first on GT22.

Vabljene_i_o

na Židovsko 2b – od mariborskega Židovskega trga proti Lentu, kjer

UG MB – Ulična galerija Maribor

predstavlja

GLEDALIŠKO FOTOGRAFIJO   / v sezoni 1  –  2024-2027    (razstava št.60)

avtorice:  Aphra Tesla

naslov:  Camille Claudel

lokacija/leto fotografije:  Gledališče Glej – Ljubljana, 2017

na fotografiji: Barbara Ribnikar

tehnika:  digitalna fotografija/ulični plakat

Aphra Tesla Operating System skozi medij fotografijje v službi gledališko vizualnih elementov in eksperimentalno gibalnih  mikrokoreografskih praks premišljuje svojo lastno poetiko na način metafizičnega dialoga s performativom in koncepti Josefa Nadja.

Aphra Tesla je intermedijska umetnica in skladateljica. Živi v Mariboru, Slovenija.

–

kurator: 003

produkcija in podpora: Inštitut TAM-TAM / Ustanova Fundacija Sonda / GT22 / Mestna občina Maribor / Alveola d.o.o / KulturnaČetrtŽidovsk

Fino senzorično – sprehajalno poletje Vam želimo.

The post Aphra Tesla: Camille Claudel appeared first on GT22.

(skupinska fotografska razstava, ki bila v avliGT22)

Katalog razstave NOVO!

Avtorji.  Bojan Golčar, Asiana Jurca Avci, Rene Ketiš, Teodor Kopicl, Gloria Krajnc, Toni Soprano Meneglejte, Urša Rahne, Jože Suhadolnik, Goran Turnšek

Datum.  21. 6. 2025 – 8. 9. 2025 

Uvodni tekst + nekaj fotografske dokumentacije + kolofon.  V zadnjih letih opažamo vznik številnih konservativnih  trendov, globoko osnovanih v vedno bolj prisotni desničarski politiki. Kot odziv na naraščajočo statistiko desničarskega radikaliziranja mladih moških spremljamo tudi trend trad wife oz. tradicionalne žene, ki je prevzel mnoge mlade ženske, ki svojim partnerjem želijo nuditi obliko klišejskega zakona iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Clean girls (čista dekleta) ciljajo k emuliranju videza dekleta, ki nikoli ne stori napake, živi življenje v skladu z vrednoto opresivne pridnosti in vedno izgleda urejeno. Navidezno nepomembne in obrobne družbene spremembe govorijo o širši družbeni klimi, ki kljub poudarjanju nenehnega človeškega napredka idealizira nazadnjaštvo in nasilje ne le v smislu uničujočih globalnih dogodkov, temveč se kaže tudi v mikro spremembah razvidnih prav v pop kulturnih premikih. Napram tega je vsakršen krik po uporu, izgubljanju zavor in kljubovanju družbeno-političnemu sistemu ter ozkim smernicam obnašanja dobrodošel predvsem za opresirane in marginalizirane skupine. Zgodovina nočnega življenja je dober pokazatelj, da se v časih, ko nas pogosto navdaja občutek nemoči, obračamo k načinom, ki bi nam osmislili vsakdan in ustvarili občutek skupnosti, varnosti in produktivnega kljubovanja. Divja zabava ni le trivialno sproščanje, divja zabava je lahko tudi politično stališče, ki sporoča, da nekdo od življenja zahteva pravico do enakovredne skupnosti, nereda, nekontroliranosti, užitka in izražanja. Predvsem v subkulturah je nočno življenje lahko način upora kapitalistično orientiranim smernicam življenja in obnašanja. Med drugim se lahko spomnimo na primer Ballroom culture – primarno afriško-ameriško in latinsko-ameriško LGBTQ+ subkulturo, ki je v zgodnjem 20. stoletju z drag zabavami kljubovala rasizmu in homofobiji, na subkulturo punka, globoko povezanega s političnim uporom in tudi na vodilno misel rejvov PLUR (peace, love, unity, respect/mir, ljubezen, enotnost, spoštovanje).

Charlotte Cardin v skladbi Conffeti, zapiše: “Umrla bom na zabavi, moje telo boste našli prekrito s konfeti” (I’ll die at the party, you’ll find my body fully covered in conffeti). V skladbi izraža žalost in anksioznost, ki jo navdajata med zabavo, ko motri svoj eskapizem in praznino, ki ji jo ta povzroča – občutek, ki ga doživiš sam v kopalnici kluba ali na poti domov zgodaj zjutraj. Pogosto so zabave tudi način za pobeg, izogib lastni psihi. Vsi se zavedamo temne strani nočnega življenja, manjkrat pa govorimo o neposredni povezavi med delom v kulturi in umetnosti ter nočnim življenjem. Umetniška scena je globoko povezana s socializiranjem, ohranjanjem relevantnosti, vzpostavljanjem napol profesionalnih stikov, ki se prelevijo v nove priložnosti in posledično možnosti za prihodek. Večno prisoten je pritisk vidnosti, visoke stopnje energije, všečnosti in družabnosti, ki ni vedno spontana, temveč je pogosto tudi neviden del službenih pogojev. Včasih »afterji« nudijo nujno potreben odklop in možnost za vzpostavljanje iskrenih povezav, včasih so dodatno breme in zahtevajo tudi aktiviranje persone. Razlogi za ponočevanje so nešteti in le stežka jih vse opišemo, saj so tudi izrazito subjektivni in razslojeni, izhajajoč tako iz pozitivnih kot negativnih emocij. V osnovi je želja po socializiranju in skupnosti od nekdaj vsajena v vse nas. V skupnosti najdemo moč in podporo za doseganje ciljev, ki lahko segajo od popolnoma vsakodnevnih do širše političnih, oboje pa se lažje doseže v okolju, ki spodbuja k opustitvi inhibicij in aktivaciji kreativnega, odprtomiselnega pristopa.

Med in po obdobju tudi politično zaostrene pandemije smo čutili potencirano željo po sprostitvi, človeškem stiku in splošnem odklopu od resničnosti. V fantazijah smo videli svet, ki ga bomo do polnosti izživeli, svet, ki bo imel do sočloveka več empatije in razumevanja. V resničnosti smo kmalu  doživeli nadaljevanje zapiranja številnih prostorov za druženje in zabave, porast konservatizma in zmanjšan interes za nočno življenje ali socializiranje nasploh. Ko mlajše generacije poslušamo zgodbe o stanju v 80ih in 90ih in tudi zgodnjih 2000ih se zavemo, da smo oropani številnih izkušenj, ki so jih takrat nudila prizorišča alternativnih subkultur, raznolikih glasbenih žanrov in pestrost ljudi, ki je napolnjevala te prostore. Zabava seveda ni mrtva, a pomembno je, da se vprašamo zakaj jo hočemo, jo ohranjamo živo ali jo ubijamo? V vsakem primeru naša dejanja ne bodo komunicirala le o tem, kako dolgo smo pripravljeni bedeti, temveč tudi o tem, kaj si želimo od življenja, družbe in kolektivne zavesti. Pravega odgovora ni, vse je smerokaz in del tega je tudi fotografska razstava Moje truplo boste našli prekrito s konfeti v Avli GT22, ki se tematiki primerno nahaja nad nekdanjim (devetdeseta) slabo dokumentiranim nočnim klubom Mona Liza, ki ga je nasledil zgodovinsko primerno in pomenljivo poimenovan Intimni oder. Razstavljeni umetniki in sodelujoči ustvarjalci ter raziskovalci ponujajo bogat in raznolik vpogled v zgodovino in sedanjost nočnega življenja. Ponujajo izseke iz lastnega doživljanja noči, subkultur, alternative  in nudijo možnost nadaljnjega raziskovanja, motrenja, preizpraševanja  in predvsem spodbudo, da izkušenj ne le preučujemo in opazujemo, temveč jih tudi neobremenjeno soustvarjamo.

Sara Nuša Golob Grabner

Bojan Golčar se predstavlja z dvema analognima fotografijama, ki sta v 90ih letih prejšnjega stoletja spontano nastali v Jazz klubu Satchmo, ki je leta 2020 zaprl svoja vrata po 27 letih delovanja in še vedno ostaja zaprt in prazen. Fotograf je posnetke ustvaril brez želje po kronizmu ali širšem umetniškem projektu, le kot del množice, ki se je takrat nahajala v Satchmu. Na fotografijah vidimo dve ženski, ki se ne zavedata, da sta ujeti v objektiv. Fotografov neviden pristop umetnika, ki je scela del dogajanja in sproščenost fotografirank omogočajo  vpogled v zgodovino prostora, ki v mariborski zavesti še vedno zaseda ikonični status, obenem pa fotografiji prikazujeta avtentičen vpogled v modo in nočno življenje devetdesetih. Fotografiji predstavljata tudi dragocen vpogled v umetnikovo zgodnejše obdobje ustvarjanja in razkrivata v njegovem opusu manjkrat viden slog.

Asiana Jurca Avci in Urša Rahne sta kot tandem za razstavo ustvarili tri projekte. Eksperimentalni dokumentarni video No Photos Please je sestavljen iz video impresij klubov in zunanjosti Metelkove. Tematizira paradoks, da večina ljudi, ki se udeležujejo nočnega življenja ne želi biti dokumentiranih, saj klubski prostor doživljajo, kot prostor mentalne in telesne sprostitve. Avdio je sestavljen iz pogovorov z eno od organizatork rejv dogodkov “Bottoms”, ene od članic kolektiva “Ustanova” in Kluba Monokel in dveh rednih rejverjev. Serija Before the After dokumentira obraze posameznikov na začetku in koncu rejva. Kot povezovalni člen umetnici predstavljata izseke nočnega življenja iz svojih fotografskih arhivov, ki so natisnjeni na konfete, ki se kot simboli zabave stkejo s prostorom in obiskovalci.

Dela Reneja Ketiša so del obsežnejše serije SPODIK, ki je nastajala zadnjih pet let. Razpoznavna črno-bela, surova, visoko kontrastna in necenzurirana estetika umetnika je zaznamovana s spontanimi motivi nočnega življenja v najširšem možnem razponu: od  mikro trenutkov ekstaze, do smeti in dejanj, ki običajno ostanejo nedokumentirana. Naslov serije v umetnikovem narečju Radencev pomeni “nekaj, kar je spodaj” in temu primerno fotografije razkrivajo  intimne, ranljive  trenutke, ki so izrazito človeški – do točke, ko postanejo v svojem neposrednem realizmu kljub vsakodnevnosti čustveno presunljivi in kljub specifičnosti kolektivno prepoznavni. Prepletajo se nebrzdanost, voajerstvo, kaotičnost in nežnost, fotografije pa ponujajo vživljanje v noči, ki so pripadale nekomu drugemu, a se zdijo povsem domače.

Gloria Krajnc je analogne fotografije iz serije Ko si ti posnela v času po pandemiji in jih predstavila tudi v istoimenskem zinu iz leta 2023. Prave trenutke, tiste, ki primerno reprezentirajo intenzivnost in pomešanost čustev na zabavah, je z Olympus Trip AF51 lovila dve leti. Na fotografijah prevladujejo strast, sreča in užitek, nastale pa so večinoma v nekdanjem Klubu Wetrinsky (Maribor), Klubu K4 (Ljubljana), Klubu Pratersauna (Dunaj) in na Butik Festivalu v Tolminu. Umetnica z naslovom serije govori o trenutkih, ko se počutimo avtentično prisotni v lastnem telesu in psihi, ko zaradi dražljajev glasbe, svetlobe in pretoka energije ljudi okoli nas začutimo iskreno veselje, sproščenost in varnost za izraz svojih potenciranih občutkov. Trenutki, ujeti na fotografije, predstavljajo večno željo po čutenju nečesa več, boljšega in posebnega, še posebej v obdobju, ko so nam bile tovrstne izkušnje za dlje časa odvzete.

Teodor Kopicl s svojo analogno dokumentarno fotografijo nočnega življenja cilja k predstavitvi življenja mladih v Srbiji. Fotografije zaznamuje direktnost, necenzuriranost in vpletenost ustvarjalca. Fotograf zajema  številne subkulture, klubsko sceno in vsakodnevna življenja ljudi, ki se trudijo najti sami sebe in svojo svobodo, ob tem pa sproščajo pritisk, ki ga  iskanje svobode ustvarja. Fotograf, ki službeno sicer  redno fotografira dogajanje v klubih, je fotografije posnel izven svojih službenih obveznosti, kot bolj neposreden pogled v ozadje nočnega življenja. Izpostavlja neobremenjenost,  skupnost in varnost, ki jo ponuja okolje somišljenikov.  S projektom ne želi le predstaviti mladine Srbije, temveč tudi problematizirati številne tabuje svoje države, ki se jim lahko mladi včasih izognejo le ponoči, v redkih prostorih alternativne scene.

Toni Soprano Meneglejte je fotografije t. i. Čeških partyjev v mariborskem lokalu Tildo’s posnela leta 1996. Domnevno so se Češki partiji pričeli leta 1993 ali 1994 v lokalu Tildo’s na Slomškovem trgu in bili kasneje organizirani na več lokacijah. Na zabavo si se moral obleči “češko”, torej karseda neumno in nesložno. Leta 2024 so Češki partiji doživeli renesanso in se zopet začeli pojavljati v Mariboru, zaenkrat pa se nanje še ni odzvala češka ambasada, ki jih je v preteklosti poskušala preprečiti. Toni Soprano Meneglejte spontane fotografije predstavlja v obliki videa in nudi vpogled v začetke visoko specifičnih konceptualnih zabav, ki omogočajo odstop od želje po privlačnosti in impresioniranju neznancev in spodbujajo k samoironiji, neresnosti, uživanju v grdem in k vživljanju v parodijo samega sebe.

Jože Suhadolnik, po lastnih besedah stari panker, je v osemdesetih dokumentiral slovensko punk sceno. Njegov projekt Balkan Punk je zaznamovan s črno belimi analognimi fotografijami, predstavlja pankerski duh fanzinov, koncertov v klubu FV 112/15, menzi v študentskem naselju, dvorani Doma svobode, disku Študent, Križankah,…obuja spomine na vrh ustvarjanja Pankrtov, Lublanskih psov, Otrok socializma in se izkazuje kot umetnik, ki je bil v ustvarjanje punka prav toliko vpleten kot njegovi kolegi glasbeniki, saj je med fotografiranjem z njimi soobstajal pred, na in po koncertih. Njegove fotografije pripovedujejo o nekonformizmu, anarhiji, želji po svobodi in družbenih premikih. Ob njih lahko skoraj slišimo distorzijo, krike, povezanost, vonjamo sprej za grafite in lase, ter razumemo, da je Jože Suhadolnik z dokumentiranjem punk sceno oblikoval prav toliko kot izvajalci na odrih.

Goran Turnšek je serijo Lockdown Life ustvaril med pandemijo, ko so običajno nočno življenje zamenjale ilegalne hišne zabave. Življenje v karanteni, med splošnim zaprtjem ter policijskimi urami, je spominjalo na zapor, saj so bila naša življenja popolnoma odvisna od navodil države. Turnšek je omejitve doživljal tudi kot metaforo skrivanja spolne usmerjenosti oz. kot širšo konotativno opresijo vedno prisotnih človeških želja po dotiku, seksu, zabavi, medčloveškem stiku. Kar so geji doživljali med epidemijo HIV-a, se je med pandemijo covida zgodilo vsem, saj smo bili prisiljeni v izogibanje in skrivanje. Turnšek je fotografiral svetlobo (light painting), fotografirani so postali svetloba – simbol upanja, da ostali zdravi, da nebi umrli in bili spet hitro svobodni. Fotografije prikazujejo skrivni upor proti prepovedi izkazovanja naklonjenosti, prepovedi stika in v končni fazi proti prepovedi javnega izražanja identitete. Strah pred stikom je v fotografijah ostro zanikan. Fotografije prikazujejo bližino, kreativnost, gibanje ter pomembne označevalce gej skupnosti: ples in »outiranje«.

Avtorji_ce, vključene_i v spremljevalni del razstave: Ema Širec, Gregor Salobir, Nina Dragičević

(naslov razstave je izposojen iz skladbe Confetti izvajalke Charlotte Cardin)

Kuratorica: Sara Nuša Golob Grabner 

Soorganizatorka: Tina Gerlec

–

Razstava je nastala ob podpori Ministrstva za kulturo.

Produkcija: Ustanova Fundacija Sonda + iLabGT22 v sodelovanju s Festivalom Lent

Sponzorji: Kulturni center Maribor, Kino Šiška, Cerdonis – časopisno založniška družba, Hiša vina Doppler, Optika Kuhar, MKC Maribor

–

Avtor naslovne fotografije: Teodor Kopicl

Oblikovanje: Toni Soprano Meneglejte

Prevod: Sara Nuša Golob Grabner 

–

Konceptualna podpora: HUXTRL

Tehnična podpora: Andraž Bobnar, Žan Breznik

Fotografije v tem prispevku: Matic Ačko 

–

The post Moje truplo boste našli prekrito s konfeti appeared first on GT22.

otvoritev 13. 9. 2024 ob 19.00

Skupinska razstava »Pregled slovenske odrske fotografije: 10 let Intimnega odra« obeležuje 10. obletnico prvega neinstitucionalnega odra v mestu Maribor in prikazuje izbor odrskih – gledaliških fotografij predstav, ki so nastale ali pa gostovale na Intimnem odru. 

Po “Pregledu slovenske odrske fotografije 1991–2016”, ki je v letu okrogle obletnice samostojne Slovenije predstavila jagodni izbor slovenskih fotografinj in fotografov, ki so v zadnjih 25 letih v naših prostorih in na odrih beležili trenutke slovenske institucionalne in neinstitucionalne uprizoritvene umetnosti, je “10 let Intimnega odra” druga v konceptualnem ciklu razstav gledališke fotografije.

Razstava je v procesu in raste po stenah HodnikaGT22.

Trenutno sodelujoči    Toni Soprano Meneglejte, Nada Žgank, Marcandrea, Miha Fras, Miha Sagadin, Gregor Salobir, Andrej Firm 

Kuratorja    Andrej Firm in sonda3 

Produkcija    Moment + iLabGT22

Podpora    MOM, MZK, prijatelji in družine

The post Pregled slovenske odrske fotografije: 10 let Intimnega odra appeared first on GT22.

Moment v duhu praznovanja ponuja abonma!

V sezoni 2024/25 obeležujemo 10 let edinega nevladniškega odra v Mariboru, namenjenega neodvisni gledališki produkciji, in ob tem jubileju smo pripravili Abonma Intimni. Ta ponuja 6 odličnih predstav, ena izmed njih bo v okviru festivala Prestopi/Crossings.

Abonma Intimni zajema:

– Death & Sound (Moment) – 25. & 26. oktober, 1. & 2. november,
– Območje človeka (Cankarjev dom) – 22. & 23. november,
– Slovenska transverzala (Via Negativa, Moment) – 13. & 14. september, 29. & 30. november,
– Heroj 4.0 – Business as Usual (Moment, Glej) ALI Je že konec? (Moment, LGM) – januar 2025,
– Dobra družba (Moment) – februar 2025 in
– Tonight (Bert & Nasi, festival Prestopi/Crossings) – 16. maj 2025.

Cena: 40 EUR / 25 EUR za dijake, študente, upokojence in samozaposlene v kulturi

Na voljo tudi na blagajni GT22 eno uro pred dogodki. Prosimo tudi, da svoj prihod na izbran termin predstave sporočite z e-mailom na rezervacije@moment.si.

Vabljeni k vpisu (vpisujemo do 1. novembra 2024). To storite s klikom tukaj.

Pridržujemo si pravico do spremembe programa. 

Če vam je sila, lahko menjate termin ali predstavo.

The post Abonma Intimni appeared first on GT22.

https://www.facebook.com/share/pKoSg1ZTkPhwRMVb/

https://youtube.com/shorts/Jep1rHP_dkE?feature=shared

The post Aphra Tesla: KRT POD UMETNIM SONCEM appeared first on GT22.