FOKUSFOKUS_18: »Od Bloomsday-ja do kresne noči«* 

(#FokusFokus je serija tekstov, člankov, intervjujev, multimedijskih dokumentov, ki predstavlja enega izmed temeljev medijsko-arhivske platforme GT22)

 

 

Poskus teksta o umetnosti, smrti in dva filma / 1.del

 

 

12:37 (pred 3 urami)

 

 

 

»War es möglich«, se sprašuje avtor, 

»daß es eine Zeit gab, wo die Kunst ein Volk

glücklich machte, da jeder Freude

am Schaffen des Schönen hatte?«*

 



12:37 (pred 2 urama)

V preteklosti je bila umetnost ljudska in srečna, pravi kolektivni praznik človeškosti. Skupaj smo peli, plesali in se obdarovali z lepoto, ki jo je bilo mogoče dotakniti – brez Wi-Fi povezave, v neposrednem stiku. Danes pa? No, pozdravite digitalno dobo, kjer je umetnost postala “vseprisotna” in “dostopna” – kar pomeni, da si jo lahko ogledamo na pametnem telefonu z zagotovo prijetnejšim razmerjem med ceno in kakovostjo kot pri služečih umetnikih.

Pravi umetniki, ki predajajo svojim tradicionalnim veščinam, so se spremenili v očiščene influencerje, katerih umetnost je pogosto omejena na popkulturo in viralne vsebine. S klikom se umetnost zlahka prenese, hkrati pa izgubi svojo dušo, ki se nekje v transformaciji zgubi med filtri in algoritmi – mar ni to lep prikaz sodobne lepote?

Umetnost je zdaj lahko “vsa v nas”, dokler imamo dostop do interneta, toda kaj, ko izgine občutek skupnosti? Vsi smo povezani, a hkrati osamljeni, medtem ko sledi _#InstaArt_ in _#ViralVibes_. Ironično, umetnost, ki se jo pred nekaj stoletji dojelo kot element skupnosti, se zdaj prenese na zaslon, kjer je prepojena z raznimi “like” in “retweeti”, ki redko prinašajo občutek pristne izkušnje.

S tem prihaja izziv: kako ponovno vzpostaviti povezavo med umetnostjo in ljudmi, ko pa je vmes preveč omrežij in preveč umetnikov-entrepreneurjev? Na koncu ostaja vprašanje, ali smo na pragu nove umetniške epohe oziroma nove “viralne” tradicije, kjer sreča ni več v lepoti, temveč v številu gledalcev.

Seveda, še vedno je mogoče, da bi umetnost postala ljudska in srečna, čeprav vprašanje ostaja: ali si želimo umetnost v obliki hashtag-a ali z vsem svojim blagovno znamko in filtrom? Tako ali tako, pozdravimo našo novo digitalno lepoto, ki je morda malo prejela duše in nekoliko preveč podlegla trendom.

 

***

In tako se poraja nova kategorija umetnosti: umetnost za naše feed-e, ki nas tolaži – samozadostna doza ironije in satire, ki nas spomni, da v svetu umetnosti, tako kot v digitalni dobi, nikoli ni vse, kar se zdi.

Le izbranci, ki verujejo v Huxtrla, razumejo čas in lepoto- indikatorja  doumetja pomena sreče. Recimo temu spoj med znanstveno fantastiko in mitologijo, ki je prapočelo opoteče sreče. Ti redki posamezniki so se sposobni osvoboditi površinskih trendov in zaznati, da resnična lepota izhaja iz globokih narativov, ki prepletajo naše stvarnosti. Umetnost, z njihovim vodstvom, lahko postane most med duhovnostjo in znanostjo, ne pa le digitalno blagovno znamko, ki išče praznočasno odobravanje.

 

In dva filma:

Film The Dead (po J.Joyceu / režiser J.Huston)  –  https://www.youtube.com/watch?v=Rkos62UPwVk

Film La Ricotta (režiser P.P.Pasolini)  –  https://www.youtube.com/watch?v=Oz8tOMYGWWo

 

Ter viri:

https://en.wikipedia.org/wiki/Bloomsday

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kupalo

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kresnik_(bog)

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kresnik_(mitologija)

https://sl.wikipedia.org/wiki/Son%C4%8Dev_obrat

 

 

 

Poskus teksta o umetnosti, smrti in dva linka ter več filmov / 2.del

 



12:25 (zdaj)

Video – filmski esej in profesor Klopčič, arhitekt, cinefil in njegova Sedmina. Ljubezen za začetnike in ne diplomirana režiserka, a sposobna podjetnica Sonja Prosenc. Cirkus Fantasticus ter v tujini izobražen Janez Burger. Arheolog Cvitkovič in njegova meditacija Arheo. Ema Kugler in različna mnenja – beri okusi in odprt direkten dialog so-avtorjev celotne raziskave. Ali potrebujemo še eno žensko filmsko ustvarjalko, da smo politično korektni pri kvotah?

Jezik, besede, pojem:

  • Umetnost – umet-elna; umetn-a; um-et-nos-t. Sinonimi, hominimi, korenine, etimologija in interpretacija le-te

Predalčki skozi katere bi začeli:

  • Obrt in stanje obrtnikov. Ne nujna izobrazba, a nujno mojstrstvo uporabe jezika gibljivih slik.
  • Ambicija, želja, sanje avtorjev in omogočanje lastnih produkcijskih situacij
  • Sposobnost pripovedovanja zgodb, filmskih zgodb in osebna poetika
  • Razumevanje časa, prostora in trendov kot ne-capljanje-za-nekom-od- nekod

Zbirka nekih vprašanj:

  • Ali lažemo, hinavimo, lezemo v rit s svojim govorom na pogrebni komemoraciji?
  • Kako podpiramo neumne oziroma kako smo neuki med enakimi oziroma kako raje ne-rečemo, da vzdržujemo status quo, da vzdržujemo nizek status in lažje preživetje v naravnem/umetnem izboru?

 

Oziroma

0:48 glava v desno prvič

1:45 glava v desno

2:00 pogled v tišini

in prej ter vmes vse akcije in potem

2:10 spet glava v desno

in akcija, ona, tule: 

https://www.youtube.com/watch?v=EseMHr6VEM0&list=RDEMYgVoOhzojYYsZBlH3RjnSQ&index=3

ter on: https://www.youtube.com/watch?v=3hGy8muVDKs&t=1581s

 

Nadaljujemo kmalu.   16. 06  –  23. 06   –   ASM/Konzilij za detekcijo kriminala v umetnosti #5/2025

Deli
PROGRAM
08. 05. - 20:00 // Krogi na pet // predstava
Vstop: 8 / 5 / 0 €
15. 05. - 20:00 // Pissed // predstava
Vstop: 8 / 5 / 0 €
16. 05. - 20:00 // Pissed // predstava
Vstop: 8 / 5 / 0 €
20. 05. - 20:00 // Via Matti/Ulica norcev // predstava
Vstop: 8 € / 5 € / 0 €

 

VIRTUAL TOUR GT22

Ostali prispevki

Dobre prakse
kratka email anketa za naše politične stranke
Dobre prakse
predstavitev knjige in pogovor z avtorjem Matejem Šurcem
Dobre prakse
razstava študetnov FGPA v i/infotočki
Dobre prakse
otvoritev razstave v Ulični galeriji Maribor - UG MB
Dobre prakse
26. + 27. december / Matjaž Rebolj & prijatelji + Tilen Lebar & Maria Nikolić
Dobre prakse
Podnaslov: razvijajoč se neznanstven dnevnik