FokusFokus_14: VINTAGE – Trajnostna in kvalitetna izbira

(#FokusFokus je serija tekstov, člankov, intervjujev, ki predstavlja enega izmed temeljev medijsko-arhivske platforme GT22)

 

Zapisala: Petra J. (Vintage Petruša), organizatorka vintage sejmov

 

 

Nobena skrivnost ni, da je hitra moda (fast fashion) v zadnjem desetletju zaznamovala modno industrijo. Ker se trendi nenehno spreminjajo, je povpraševanje po novih, modnih oblačilih skokovito naraslo, kar je povzročilo rekordno proizvodnjo novih materialov in s tem odpadke, ki terjajo nepopravljiv davek od okolja in delavcev v tekstilni industriji.

 

KAJ JE HITRA MODA?

POVEČANA PRODUKCIJA – POVEČANA POTROŠNJA – POVEČANI ODPADKI

Za hitro modo je značilna proizvodnja poceni in nekvalitetnih oblačil, kolekcije pa se tedensko menjajo. Ponudniki hitre mode dobesedno kradejo kroje in ideje oblikovalcem visoke mode kot tudi malim podjetnikom in jih po hitrem postopku izdelave pošiljajo na police, da lahko kar se da hitro ujamejo trende in tako popolnoma spreminjajo nakupovalne navade ljudi. Če smo nekoč imeli 2 kolekciji (pomlad/poletje in jesen/zima), se zdaj kolekcije dopolnjujejo vsak teden.

Problem hitre mode je večplasten.

Danes je tekstilna industrija eden največjih onesnaževalcev okolja, letno se proizvede 150 milijard kosov oblačil, kar 30% pa jih nikoli ne pride do končnega potrošnika. 92 milijonov ton oblačil konča vsako leto na smetiščih, do leta 2030 pa naj bi se ta številka povečala še za 50%. V Sloveniji zavržemo letno 25.000 oblačil, kar v povpračju znaša okoli 12kg na posameznika. Velika večina jih je narejenih iz sintetičnih materialov, ki končajo na obalah tretjega sveta, v morju in nenazadnje v naši hrani v obliki mikroplastike. Modna industrija je krivec za kar 10% vseh emisij toplogrednih plinov, saj onesnažuje s transportom vsega tega blaga (CO2) kot tudi s strupenimi kemikalijami (barvili), ki jih spuščajo v reke v bližini obratov. To pa ne povzroča samo pogina vodnih živali, temveč tudi kronične bolezni in nevzdržne razmere za ljudi, ki tam živijo.

Poleg tega pa je tekstilna industrija, takoj za kmetijstvom, drugi največji porabnik vodnih virov. Na primer: za izdelavo enih kavbojk se porabi približno 2900 litrov vode. Večina oblačil hitre mode je izdelanih v Bangladešu, Indiji in na Kitajskem, kjer so delavci izkoriščani, neodstojno plačani (okoli 15 centov na uro) in delajo v nemogočih, zdravju škodljivih razmerah. Med delavci je tudi 170 milijonov otrok.

Pomislite: če stane ena majica, ki pripotuje v vašo omaro iz Azije v kontejnerjih, preko uvoznika in preko trgovca za prodajno ceno 4,99€, tukaj več kot očitno marsikdo ni bil plačan.

Na srečo pa je prišlo do vsesplošnega porasta etične zavesti za boj proti množični proizvodnji. Etični potrošniki iščemo načine, kako bi se izognili pojavu hitre mode in se odločili za bolj trajnostne alternative.

Ena od mnogih rešitev?

 

VINTAGE MODA!

Kaj pomeni vintage v tekstilni industriji? Izraz vintage se nanaša na oblačila in modne dodatke, ki so bili izdelani pred več desetletji. Torej vse, kar je bilo narejeno pred več kot 25 oz 30 leti. Tako da vaše trenirke iz velurja iz zgodnjih 2000-ih potrebujejo še nekaj časa, preden jih lahko kvalificiramo kot vintage. Vintage pa je hkrati sinonim za kvaliteto. Od izdelave, dizajna, materialov do neskončnih detajlov, ki laskajo uporabniku.

 

PREDNOSTI VINTAGE MODE

  • Trajnost

Vintage oblačila ne potrebujejo dodatnih sredstev, da bi bila na voljo, saj enostavno že obstajajo. Nakup le teh pomeni, da manj oblačil konča na odlagališču in da se s tem zmanjša povpraševanje po proizvodnji novega tekstila.

  • Kakovost

Ogromno vintage oblačil je bilo ročno izdelanih in so zato veliko boljše kakovosti, običajno pa omogočajo tudi veliko boljše prileganje. Včasih je težko verjeti, kako je obleka iz sedemdesetih še vedno videti brezhibna v primerjavi z nečim, kar nosimo samo doma in smo to kupili pred morda 5 leti.

  • Edinstvenost

Ljudje izberejo način oblačenja, da z njim izrazijo svojo osebnost in razpoloženje, zato bi morala biti oblačila unikatna za vsakega posameznika, kar pa lahko dosežemo z nakupom vintage oblačil. Verjetnost, da bi še nekdo imel nekaj enakega, je zelo zelo majhna, tako rekoč nična. Vintage je trenutno še posebej navdušujoč, saj ljudje vintage kombinirajo z modernimi oblačili in tako ta postanejo nekaj povsem drugačnega, svežega. Vsako desetletje je imelo zelo definirano silhueto, kar pa se po letu 2000 popolnoma zabriše.

  • Nostalgičnost

Vedno se poraja vprašanje, kakšna je zgodba za kosom vintage oblačila, ki postane del nas. Kdo ga je nosil, kako ji je bilo ime, kaj je počela, kakšni so bili njeni hobiji. Dat novo priložnost, nove zgodbe v nekem novem času predstavlja spoštovanje do dela, ki je bilo do potankosti izpeljano. Spoštovanje do znanja in estetike.

  • Detajli

Pozornost do oblikovanja in detajlov pri vintage oblačilih je neverjetna. Gre za luksuzno izdelavo brez stroškov. Naborki, nastavki, gumbi in zavihki, vsi so nameščeni na mestih, ki hkrati laskajo in poudarjajo telo v kombinaciji z neustrašno uporabo kvalitetnega blaga. Dandanes pa so komercialna oblačila tako osredotočena na zaslužek in hitrost, da se podrobnosti običajno izgubijo in odstranijo po fazi oblikovanja, da pa bi dosegli določene stopnje dobička.

  • Trend

Oblačila, kot so denim jakne, maksi obleke iz 70. let, usnjene jakne, puloverji in trenčkoti bodo zmeraj v trendu. Vsa ta oblačila lahko zmeraj najdete v vintage, bolj kvalitetnih različicah in jih obdržite za vedno, namesto da bi vsako leto kupovali nove. Potem so tu tudi kavbojke z ravnimi hlačnicami, ki so se na trg prebile pred približno 5 leti, vendar pa so postale modne že v poznih 70. letih, med punk sceno! Kavbojke so oblačilo, ki ga je med vintage oblačili najlažje najti, saj so te na voljo v toliko velikostih, oblikah in barvah.

  • Dostopnost in ugodnost

Vintage lahko najdete skoraj kjerkoli. Slovenija ima že veliko trgovin z rabljenimi oblačili, praktično skoraj v vsakem mestu. Če ne gre za privat trgovine, so na voljo Centri ponovne uporabe, Humana, Textille ipd. Na spletu pa jih nadjete na FB marketplaceu, Instagramu, Bolhi, Moj-buti, tujih platformah (Ebay, ASOS marketplace, Etsy, Vinted, Poshmark, Vestiaire Collective) … in tako se nadaljuje seznam skorajda brez konca. Najbolj vznemirljivo pa je to, da nikoli ne da veš, na kaj boš naletel.

 

Torej kaj lahko storimo sami?

  • Kupujte manj in še takrat premišljeno. Potrebujemo miselni preobrat, da začnemo sprejemati to, kar že imamo. Mnogokrat nam je nek kos oblačila všeč samo zato, ker je nov. Torej z nakupom samo zadovoljimo neko željo po instant sreči, ne pa dejanske potrebe po določenem oblačilu.
  • Svoja oblačila pravilno negujte in jim s tem podaljšajte življenjsko dobo. Zakaj so naši dedki in babice ohranjali oblačila desetletja? Poleg tega, da so bila takrat oblačila narejena iz kakovostnih naravnih materialov, so za njih tudi drugače skrbeli kakor mi danes. Ko nekaj drago plačaš s težko prisluženim denarjem, potem je tudi skrb za to drugačna. Tega nam danes v odnosu z oblačili manjka.
  • Poškodovana oblačila popravite, prevelika prekrojite.
  • Oblačila, ki jih ne nosite več, zamenjajte s prijatelji, družino ali na izmenjevalnicah.
  • Če že kupujete, kupite rabljeno ali podprite male podjetnike, ki izdelujejo trajnostna oblačila.
  • Ustvarite si »kapsulno« garderobo. Gre za garderobo, ki sestoji iz samo 37 kosov oblačil, ki se med seboj lepo kombinirajo. Klasični, osnovni kosi v nevtralnih barvah. Recite ne reklamnim majicam, če vam kasneje samo stojijo v omarah.
  • Iz obrabljenih majic, nogavic, spodnjega perila, brisač lahko naredite krpe za čiščenje.
  • Ne kupujte oblačil za darila. Zelo verjetno je, da ga obdarjenec ne bo oblekel. Če že, kupite darilni bon, da si oblačilo lahko izbere sam.
  • Če prejmete za darilo nekaj, kar vam ni všeč, brez slabe vesti podarite naprej. 

Vse te možnosti zagotovo vodijo k zmanjšanju tekstilnih odpadkov, saj se je tekstilna industrija razplamtela do take mere, da je vsako zavedanje in ukrep proti njej mali korak, ki šteje.

Se pa vedno pogosteje pojavlja kopičenje tudi pri nakupu vintage oblačil in oblačil iz druge roke. Ker lahko najdemo oblačila, za katera bomo odšteli le par evrov, to v nas sproži znani občutek, ki so nam ga počasi, a vztrajno vcepili v naš vsakdan. Odsotnost slabe vesti pri tem (saj gre vendar za rabljena oblačila) prav tako lahko pripelje v kompulzivno nakupovanje nečesa, kar ne potrebujemo in bo (spet) obležalo na dnu naših omar. Verige tujih ponudnikov rabljenih oblačil tako krasno zapakirajo dobiček in prevlado nad našimi navadami v ta krasen omot trajnosti, ki je zdaj tako zelo IN.

Na vintage sejmih, ki jih vsak mesec že tri leta organiziram v Ljubljani, zdaj – 8.11.-9.11. pa že drugič prihajamo v Maribor, lahko najdete očiščena, nepoškodovana, kvalitetna vintage oblačila in modne dodatke, ki smo jih skrbno izbrali in jim tako ponudili novo priložnost, da zasijejo v vsej svoji krasnosti.

Pri nakupu vedno radi spomnimo na nasvete za premišljeno nakupovanje oz vprašanja, ki si jih je vedno dobro zastaviti:

Ali mi je oblačilo res všeč?

Ali imam doma nekaj, s čimer bom lahko to oblačilo kombiniral?

Ali sem kdaj že nosil kakšen podoben kos? (Večja možnost, da bom potem oblekel tudi tega)

Ali imam doma že kaj podobnega, kar bi lahko nadomestilo izbrani kos?

Če spremenite svoje nakupovalne navade od nakupa vsega novega k nakupu vintage ali rabljenega, lahko vplivate na zmanjšanje odpadkov hkrati pa se denar vrne v vaše lokalno gospodarstvo. Za vsako malo vintage trgovino stojijo posamezniki, ki si prizadevajo za boljši jutri in prekipevajo od ljubezni in strasti do vsega starega.

 

Ne pozabite da je vaš denar vaš glas! Z nakupom glasujete za to, kar kupite in za tistega, ki to prodaja.

 

 

 

 

 

Deli
PROGRAM
08. 12. - 20:00 // Heroj 4.0 – Business as Usual // predstava
Vstop: 8 / 5 / 0 €
09. 12. - 19:00 // Temporalnost drugih // predstava
Vstop: 10 €
11. 12. - 20:00 // Festival LGBT filma: GONDOLA // film
Vstop: 0
12. 12. - 20:00 // Festival LGBT filma: POLETJE S KARMEN // film
Vstop: 0

 

VIRTUAL TOUR GT22

Ostali prispevki

Dobre prakse
ODPRT ARHIV ZA ARHIV FESTIVALA
Dobre prakse
23.6. – 1.7. / Serija dnevnih dogodkov na Festivalu Lent, ki pomenijo začetek obeleževanja 10let razvijanja skupnosti GT22
Dobre prakse
/ serija FokusFokus / tekst #11 / avtorica Kaja Kraner
Dobre prakse
Pogovor s pionirko na področju osebne asistence in borko za samostojno življenje ljudi s posebnimi izzivi.
Dobre prakse
V luči nedavnega potresa bomo ob predavanju zbirali sredstva za kurdski rdeči polmesec - Heyva Sor.
Dobre prakse
»Umetnik je inovator prostorov. Oblikuje in uteleša prostore, ki so bili pred tem nemogoči, nezamisljivi …«