EkstremnoSlovensko na BSF.si

Četrtek, 1. oktober – sreda, 7. oktober (do 23:59):
Pogovor z Miho Likarjem in ogled njegovih filmov na povezavi: https://bsf.si/sl/dogodki/ekstremno-slovensko-miha-likar/

Četrtek, 5. november – sreda, 11. november (do 23:59):
Pogovor z Vidom Hajnškom in ogled njegovih filmov

Četrtek, 3. december – sreda, 9. december (do 23:59):
Pogovor z Jerco in Andražem Jeričem in ogled njunih filmov

EkstremnoSlovensko bo v naslednjih mesecih dodatno popestrilo jesensko filmsko dogajanje. Društvo za razvoj filmske kulture Maribor je v sodelovanju z GT22 in Bazo slovenskih filmov že znani format filmskih pogovorov preselilo na splet. Vse do decembra bo vsak prvi četrtek v mesecu predstavljen mlad filmski ustvarjalec ali ustvarjalski duo ter izbrana filmografija, ki bo na voljo za ogled en teden. Spoznali bomo Miho Likarja, Vida Hajnška ter Andraža Jeriča in Jerco Jerič.

EkstremnoSlovensko je v preteklih letih domovalo v Intimnem Kinu GT22, Društvo za razvoj filmske kulture Maribor in skrbelo za širjenje filmske zavesti. Lani je zaključilo serijo pogovorov EkstremnoSlovensko s slovenskimi filmskimi ustvarjalkami, ki je izšla tudi v knjižni izdaji. Od takrat pa pozornost posveča predstavitvi del mladih, slovenskih filmskih ustvarjalk in ustvarjalcev. Do sedaj so gostili Ester Ivakič, Žigo Krajnca, Uroša Marolta, Ano Trebše, Urha Pirca in Domna Martinčiča. Letos je društvo zasnovalo nadaljevanje v treh delih in ga prestavilo v spletno okolje Baze slovenskih filmov. Kuratorka in moderatorka serije je Ivana Vogrinc Vidali, študentka filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Ob filmografiji, izbrani s strani avtorjev, bodo objavljeni tudi spletni pogovori. Dialog teče tako o posameznih objavljenih filmih, kreativni poti in procesu ustvarjalcev.

Začelo se je v četrtek, 1. oktobra, z Miho Likarjem, režiserjem in asistentom režije, ki se izven filmskih vod ukvarja tudi s fotografijo, kolaži in vsem ostalim, kar mu pride pod roke. Zase pravi, da je od nekdaj rad opazoval svet okrog sebe, kar odražajo tudi njegovi filmi. Vsak film je svet zase, celovit in neponovljiv, a hkrati dosegljiv in neizključujoč. Od 1. do vključno 07. oktobra bodo tako za ogled na voljo filmi Samosrečanje (2014), Vis-a-vis (2016), Medtem (2018) in Spran (2018), ki predstavljajo razvojno pot Mihe Likarja od sprejemnih izpitov do diplomskega filma in s tem zaključka akademije. Pogovor z njim in njegove filme si lahko ogledate na TEJ POVEZAVI.

Od 5. do 11. novembra bomo spoznavali Vida Hajnška, režiserja, ki je nase opozoril s svojim magistrskim celovečernim dokumentarnim filmom Konec (2016). Za njegove novejše filme, prav tako dokumentarce, sta značilni intima, ki jo vzpostavlja s protagonisti in bližina, preko katere bistro in nevsiljivo naslavlja druge tematike. Ob ogledu bolj zgodnjih del postane jasno, da je ta pristop z njim že od začetka. Ogledali si bomo lahko fime Franček in Otilija (2012), TV dramo Potenje morskega ježka (2014), Konec (2016) in Kartolina: Metlika (2019). Izbrana filmografija omogoča vpogled v obdobje šolanja na AGRFT, ko je, kot pravi sam, začel spoznavati in raziskovati dokumentarno formo.

Deli
PROGRAM

 

ZA GT

 

Fotografski Muzej
Blackbox
Skate rampa
VIRTUAL TOUR GT22

Ostali prispevki

Intimni kino
Spletni ogled filmov in pogovor s producentskim duom Jerca in Andraž Jerič. Od 3. do 9. decembra na bsf.si
Intimni kino
10. festival Enimation bo letos potekal od 7. do 14. novembra na spletni strani enimation.si.
Intimni kino
Najstarejši evropski festival LGBT filma, ki ga vsako leto gostimo v IntimnemKinu, se letos seli na splet.
Intimni kino
V okviru Festivala Lent smo se v GT22 fokusirali na madžarsko prestolnico in na avtoritarne prakse, ki jo vedno bolj zaznamujejo ...
Intimni kino
6. oktobra bo GT22 kulturna ambasada Palestine. Zavrteli bomo film Čas, ki ostaja, projekciji pa bo sledil pogovor.
Intimni kino
Letošnja izvedba v ospredje postavlja aktualne zgodbe, povezane z azilnimi politikami, migracijami in begunstvom.
Intimni kino
GT22 se bo letos v okviru Festivala Lent fokusiral na Budimpešto in njeno umetniško ter politično situacijo.