Selfie brez retuše

+ pogovor z Vincijem Voguom Anžlovarjem

Četrtek, 9. november // IntimniKino.GT22

19.00 Selfie brez retuše (2016) // vstop prost

2016, 52’30”, barvni, 16:9, LCR

Samoizpoved in filmska avtobiografija enega najbolj odmevnih slovenskih filmarjev se loteva ustvarjalnosti in ustvarjalca na (samo)očiščujoč, iskren, (samo)kritičen in (samo)voajerski način. Je filmski selfie brez zadržka, kot je filme in svoje življenje režiral njegov avtor in glavni subjekt/objekt kamere Vinci Vogue Anžlovar. V njem iskreno in neposredno razkriva, kako je na njegovo življenje vplivala duševna motnja: mejna vedenjska struktura. S tem pa je tudi zgodba o kreativnih procesih režiserja, scenarista, glasbenika in vsestranskega ustvarjalca. Ki so porodili štiri celovečerce (tudi prvega v samostojni Sloveniji Babica gre na jug), kratke filme, serije, vloge in glasbo z bendom in za film. A prav vse v neke vrste konfliktnem stanju – spori s producenti, klofuta ministru, zlomljena čeljust igralca, izbruhi jeze, tesnobe, droge, hazard, ločitve, revščina, bogastvo, depresije, zdravljenje …

REŽIJA Vinci Vogue Anžlovar / SCENARIJ Vinci Vogue Anžlovar / FOTOGRAFIJA Matjaž Mrak / AVTOR GLASBE Vinci Vogue Anžlovar, Milko Lazar, Emilio Kauderer, Drago Ivanuša, Nejc Bečan / MONTAŽA Vinci Vogue Anžlovar / OBLIKOVALEC ZVOKA Boris Romih / ASISTENTKA PRODUKCIJE Anita Ferčak / ŠOFER Milan Stanić / PRODUCENT Matjaž Mrak / PRODUKCIJA Friendly Production za RTV Slovenija.

20.00 Pogovor z avtorjem // vstop prost

Vinci Vogue Anžlovar (1963 -)

Anžlovar je 1980 z glasbeniki, ki so se kasneje zapisali v slovensko glasbeno zgodovino
(Jani Hace /Siddharta/, Mario Marolt /Miladojka Youneed/, Borut Kržišnik, Zvone Kukec
idr.), ustanovil ansambel Markus 5. V skupini je sodeloval kot pevec, pisec besedil in delno
tudi kot pisec glasbe. Na AGRFT v Ljubljani je študiral filmsko in televizijsko režijo
(diplomiral 1988), kjer je ustvaril kratke filme Moira (1989), Janez Pavaroti – pojoča žaba
(1990), Lucky Number (1999). Pred tem je debitiral kot igralec v vlogi pisca kriminalk in
nadebudnega cineasta v celovečernem fimu Usodni telefon (Damjan Kozole, 1987).
Ustanovil je produkcijsko podjetje Vogue & Kline Production, s katerim je posnel prva dva
celovečerca, komedijo Babica gre na jug (1991), ki je bil prvi celovečerec v samostojni
Sloveniji, in Oko za oko/Gipsy Eyes (1992). Prvi je doživel izjemen uspeh pri gledalcih, na
mednarodnem natečaju na Japonskem pa je osvojil nagrado za scenarij (film so financirali
tudi japonski vlagatelji). Drugega, kriminalko Oko za oko (Gypsy Eyes) je posnel v
Sloveniji za ameriškega producenta; izšla je na videu v ZDA (kot CIA Takedown), v
Sloveniji pa je imela 1994 omejeno distribucijo. Za slednjega je na 3. Slovenskem
filmskem maratonu (Portorož 1993) prejel diplomo Metoda Badjure. Pri tretjem
celovečercu, kriminalki Poker (2001), se je preizkusil kot režiser, scenarist, scenograf,
montažer, igralec in avtor glasbe hkrati ter na 4. Festivalu slovenskega filma (Portorož,
2001) prejel vesno za najboljšo montažo (vesno za najboljša igralca sta prejela Borut
Veselko in Pavle Ravnohrib). 2008 je po literarni predlogi Mateta Dolenca posnel
televizijski film Vampir z Gorjancev in prejel nagrado viktor za igrani TV film (2008).
Napisal je tudi glasbo za nekaj gledaliških predstav, kratke igrane filme (npr.:
(A)torzija/(A)torsion (2002), za kar je dobil berlinskega medveda, mnogo drugih nagrad in
nominacije za oskarja) in prek 200 reklamnih filmov v Sloveniji in tujini. Posnel je množico
glasbenih videospotov (mdr. za Jana Plestenjaka, Tabu, Magnifica, Big Foot Mamo,
Štajerskih 7 – za njih je posnel nagrajeni videospot za Pesem zvonov) in nekaj kratkih
igranih filmov: Lucky Number (ART Agencija, 1999), Se(c)kret (Arsmedia, 2000). Med
2006–08 je pod psevdonimom DWA režiral in pisal scenarije za najbolj gledano
nadaljevanko Naša mala klinika, in sicer za slovensko, hrvaško in srbsko različico.
Marca 2009 je postal novi kreativni direktor Studia Marketing JWT.

 

Celovečerni filmi:
Babica gre na jug (1991)
Oko za oko (znan tuki kot: Gypsy Eyes / Cigankine oči / C.I.A. Trackdown) (1993)
Poker (2001)
Vampir z Gorjancev (2008)
Selfie brez retuše (2015)

Kratki filmi:
Portret pesnika: Brane Bitenc (1988, scenarist, režiser)
Moira (1989, režiser)
Janez Pavarotti – Pojoča žaba / Janez Pavarotti – The Singing Frog (1990, režiser)
Mami za praznik (1994, režiser)
Zadnji tango v Parizu (1994, režiser)
Govor kapetana Djuraskovića (1995, režiser)
Žena francoskega poročnika (1995, režiser)
Vohuna (1995, režiser)
Lucky Number (1997, scenarist, režiser, komponist)
Sec(k)ret (2000, scenarist, komponist, režiser, scenograf)

Vloge:
Ko zorijo jagode (statist)
Trije prispevki k slovenski blaznosti (statist)
Revolution in the Zoo (Trobentač)
Usodni telefon (Igor)
Slike za njo (Caligula)
Babica gre na jug (Bobnar)
Lucky Number (šofer)
Blues za Saro (mehanik)
Vrtičkarji (Mr. Preobleka)
Poker (Angel)

Vir:
http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000690/
https://sl.wikipedia.org/wiki/Vinci_Vogue_An%C5%BElovar
http://www.film-center.si/sl/film- v-sloveniji/filmi/3848/selfie- brez-retuse/

Več na:
http://www.mladina.si/174705/vincijev-selfie/
– https://www.dnevnik.si/1042731603/magazin/aktualno/vinci-vogue-anzlovar-v- bistvu-se-
moram-opraviciti-vsem

Hvala producentoma RTV Slovenija in Friendly Production za brezplačno predvajanje.