10. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije

Med 11. in 14. septembrom 2019 v Mariboru

Festival vsake dve leti predstavi najboljše lutkovne predstave, ki nastajajo v Sloveniji, domači in tuji strokovni javnosti. Strokovna žirija bo podelila nagrade festivala, podeljene pa bodo tudi Pengovove listine in Klemenčičeva nagrada, najvišja stanovska nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva.

Tokrat je selekcijo opravila Nika Leskovšek, po ogledu 64 predstav je v tekmovalni program uvrstila enajst predstav. Selektorica je zapisala: “Iskala sem predstave, v kateri prihaja lutkovni medij do izraza v vsej svoji avtonomnosti, kjer je bil jasno razviden interes, tako zanimanje kot radovednost ustvarjalcev pri raziskovanju zmožnosti lutkovnega medija v najširšem pomenu besede, kjer so z izvirnostjo in kreativnostjo izkoriščali vse potenciale lutkarstva, gledalcem pa odkrivali sveže načine njegove prikaznih zmožnosti in uporabe.” Ob tekmovalnih pa je izbrala še pet predstav v spremljevalni program.

Festival predstavlja izbor iz produkcije slovenskega lutkovnega gledališča, možnost primerjave, strokovne izmenjave in druženja. Gre za osrednji nacionalni festival, ki si zadaja nalogo predstavitve slovenskega lutkovnega ustvarjanja širši domači in mednarodni strokovni javnosti (selektorjem, organizatorjem in direktorjem tujih festivalov in gledališč, kritikom in drugi zainteresirani javnosti), izmenjave znanj in izkušenj, prikaza najzanimivejših vsebin in nagrajevanju najboljših stvaritev. Je praznik lutkovne umetnosti in promocija le-te. V sklopu festivala bomo izvedli strokovni posvet Prostori lutkovnega raziskovanja, kjer se bomo ukvarjali z zagatami in izzivi kot potenciali novih lutkovnih poti, pripravili pogovore o predstavah, pripravili dve razstavi, Kritiško-novinarski seminar in omogočili strnjen vpogled v lutkovno dogajanje zadnjega obdobja.

V okviru festivala poteka tudi “showcase”, namenjen mednarodni strokovni javnosti; več kot dvajset tujih predstavnikov lutkovnih festivalov in gledališč bo spremljalo dogajanje na Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.

Tekmovalni program bo ocenjevala mednarodna strokovna žirija:

Kalle Nio, finski vizualni umetnik in režiser deluje na presečišču gledališča, vizualne umetnosti, filma, umetnostne zgodovine, cirkusa in čarovnije. Sodi med najvznemirljivejše sodobne ustvarjalce tudi na področju lutkovne umetnosti.

Danijel Demšar, ilustrator, grafik, slikar in lutkar, prejemnik Levstikovih nagrad in nagrad Hinka Smrekarja. Scenograf in avtor likovnih podob lutkovnih predstav je ustvarjal predvsem v Lutkovnem gledališču Ljubljana in v Mini teatru.

Blaž Lukan, visokošolski učitelj za področje dramaturgija in scenske umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Bil je umetniški vodja v gledališču Glej in v SLG Celje; uveljavil se je predvsem kot gledališki kritično-analitični kronist in teoretik; je tudi esejist, pisec leksikonov, priročnikov, delovnih zvezkov za osnovne šole, dramatizacij in avtorskih besedil, izdal je več pesniških zbirk.

Tekmovalni program:

Bela kamela, avtorica: Nika Bezeljak. Režija: Nika Bezeljak. Likovna podoba: Enej Gala. Produkcija: Lutkovno gledališče Maribor.

Besede iz hiše Karlstein, avtorica: Berta Bojetu – Boeta. Režija in likovna podoba: Silvan Omerzu. Koprodukcija: Lutkovno gledališče Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Umetniško društvo Konj.

Kako zorijo ježevci, avtor: Peter Svetina. Režija: Bojan Labovič. Likovna podoba: Damijan Stepančič. Produkcija: Lutkovno gledališče Maribor.

Martin Krpan, avtor: Fran Levstik: divja lutkovna prigoda. Režija: Tin Grabnar. Likovna podoba: Špela Trobec. Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana.

Nekje drugje, avtorji: Zala Dobovšek, Nina Šorak, Tin Grabnar, Asja Kahrimanović Babnik: animirana pripoved s kredno risbo. Režija: Tin Grabnar. Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana.

Nepozabek (Nezaboravak), avtorja: Peter Kus, Urša Adamič. Režija: Peter Kus, likovna podoba: Natan Esku. Koprodukcija: Zavod Kuskus, Dječje kazalište Branka Mihaljevića Osijek.

Posvetitev pomladi, Igor Stravinski: lutkovni balet. Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana. Režija in koreografija: Matjaž Farič. Likovna podoba: Barbara Stupica.

Snežna kraljica, po motivih H. C. Andersena: zvočna pravljica. Režija: Tin Grabnar. Likovna podoba: Darka Erdelji. Glasba: Peter Kus. Produkcija: Lutkovno gledališče Maribor.

Škrt škrt kra čof!, avtorica: Kitty Crowther: lutkovna predstava. Režija: Ivana Djilas. Likovna podoba: Barbara Stupica. Glasba: Blaž Celarec. Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana.

Vražji triptih (Seansa Bulgakov): intermedialni omnibus. Režija: Matija Solce. Likovna podoba: Matija Solce, Tomaš Žižka. Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana.

Misterij sove, avtor: Franz Pocci, Celia Houdart. Režija: Renaud Herbin. Koprodukcija: Lutkovno gledališče Ljubljana in TJP – Centre Dramatique National D’Alsace, Strasbourg.

Spremljevalni program:

RAT, “glasbeno-gledališki psiho ‘slap-stick'”, Koprodukcija: KD Matita, Studio Damuza. Režija: Matija Solce. Likovna podoba: Matija Solce, Jiri N. Jelinek.

Džumbus, avtorja: Peter Kus, Nana Milčinski. Koprodukcija: Zavod Kuskus, Werk 89, Dunaj. Režija: Peter Kus. Likovna podoba: Dan Adlešič.

Ovbe, Kekec, ujma gre! avtorstvo in režija: Andrej Rozman Roza, Barbara Bulatović. Likovna podoba: Barbara Bulatović. Produkcija: Rozinteater.

O belem mucku, ki je bil čisto črn, avtor: Claude Aveline. Režija: Irena Rajh in Katja Povše. Likovna Podoba: Veronika Vesel Potočnik. Koprodukcija: Lutkovno gledališče Fru-fru, Hiša otrok in umetnosti.

Abežeda, avtor: Primož Čučnik, Petra Stare, Andrej Štular. Režija: Petra Stare. Likovna podoba: Andrej Štular. Produkcija: Lutkovno gledališče Nebo.